Pred Državnim zborom so se zbrali v spomin na dr. Pučnika – človeka vizije in moralne veličine

“Dr. Jože Pučnik je bil človek, ki je od svojih mladih let do svojega prezgodnjega slovesa pogumno gradil slovensko demokracijo. Naj nas njegov trud opominja, da si moramo za demokracijo nenehno prizadevati in da je pot do demokratične politične kulture na Slovenskem, kot si jo je zamislil in želel dr. Jože Pučnik, še trpka in dolga. A zmogli bomo!”

V organizaciji Kluba seniork in seniorjev SDS je danes pred Državnim zborom RS potekala spominska slovesnost v spomin na dr. Jožeta Pučnika. Dr. Pučnik je umrl 11. januarja 2003 in se je v slovensko zgodovino zapisal kot politični disident in zapornik v prejšnjem totalitarnem komunističnem režimu, predsednik Socialdemokratske (zveze) stranke Slovenije in predsednik Demokratične koalicije Slovenije – DEMOS, ki je zmagala na prvih demokratičnih volitvah po drugi svetovni vojni spomladi 1990, in kot vladajoča koalicija v letih 1991−1992 Slovenijo uspešno osamosvojila ter dosegla njeno mednarodno priznanje. Uvodoma je vse prisotne nagovorila članica KSS SDS Bojana Kos, svoj prispevek na spominski slovesnosti pa sta s poezijo dopolnila tudi poslanka v DZ RS Alenka Jeraj in pesnik Tone Kuntner. Slavnostna govornica je bila dr. Andreja Valič Zver.

V nadaljevanju objavljamo govor dr. Andreje Valič Zver, direktorice Študijskega centra za narodno spravo (SCRN), ki ga je imela na današnji slovesnosti pred Državnim zborom RS.

Dragi gospe in gospodje, spoštovani seniorke in seniorji SDS, dragi prijatelji,

najprej hvala organizatorjem, še posebej dr. Bojani Kos, za vabilo in ponovno organizacijo tega spominskega dogodka pred hramom slovenske demokracije, s katerim se spominjamo slovesa od očeta slovenske države dr. Jožeta Pučnika, ki nas je zapustil januarja 2003. Ta dogodek po svoji obliki spominja na tistega v Pragi, kjer se Čehi s hvaležnostjo in ponosom spominjajo velikega demokrata in prvega češkega predsednika po padcu komunizma Vaclava Havla. Oba velikana sta zaznamovala epohalne zgodovinske procese pred tremi desetletji in več.

Spoštovani,

pred poldrugim letom so v Evropskem parlamentu z najvišjimi častmi odprli konferenčno dvorano in jo poimenovali po dr. Jožetu Pučniku. Na simbolni ravni so s tem Pučnika postavili v vrsto drugih velikih evropskih politikov in državnikov, kot so Konrad Adenauer, Robert Schumann, De Gasperi in drugi. Poznamo življenjske zgodbe mnogih od njih, a tako unikatne, kot jo je spisalo življenje Jožeta Pučnika, nima nobeden od njih. Nihče ni prehodil tako trnove politične poti kot Pučnik, ki je bil zaradi svobodomiselnosti in kritičnosti preganjan že v gimnazijskih letih. Zaradi svojega delovanja, predvsem kritičnega pisanja o komunističnem režimu, je bil dvakrat obsojen in zaprt, tudi v samici, ter mučen. Razmere so ga prisilile v odhod v tujino, kjer je ponovno doštudiral in si ustvaril akademsko kariero v Nemčiji, od koder se je vrnil v prelomnem pomladnem času demokratizacije in slovenske osamosvojitve. S svojim angažmajem v slovenski politični pomladi je odločilno vplival na temeljne odločitve, ki so botrovale oblikovanju samostojne slovenske države.

Tako kot Havel tudi Pučnik ni prepričeval množic s pozicije oblasti, medijske moči ali na podlagi kakšnega drugega prvorazrednega privilegija. Je pa s svojo karizmatičnostjo, predvsem pa z iskrenostjo in resnicoljubnim odnosom do vsakega in vsega, ohranjal visok ugled in spoštovanje, celo med nekaterimi njegovimi nasprotniki. Ne sicer med vsemi: spomnimo se samo nekega intervjuja na RTV konec devetdesetih, ko ga je grobo napadel nek ekstremist, on pa je stoično odgovoril: “Ja, to gre pač v kontekst politike /…/”, nato pa prizadeto dodal “/…/ toda vprašam vas, komu sem jaz kaj hudega naredil /…/”.

Ni se maščeval niti tistim, ki so mu z zaporom ukradli devet let življenja in ga praktično izgnali iz domovine. Zavračal je osebne maščevalne spopade; hotel je le sistemske spremembe, da bi se njegova izkušnja ne ponovila pri komu drugemu. Ta želja, kot smo videli v procesu Patria, se mu ni izpolnila. A kakorkoli, dr. Jože Pučnik je bil moralna veličina in ostaja zgled za nas tudi v prihodnje!

Naj ob današnjem spominskem srečanju še posebej opozorim na sočutje dr. Jožeta Pučnika, ki bo ostalo za vedno vtkano v enega najpogumnejših poskusov soočanja Slovencev s temnimi poglavji lastne preteklosti. Še posebej si je za to prizadeval kot vodja parlamentarne preiskovalne komisije o povojnih množičnih pobojih v parlamentarnem mandatu 1992 − 1996. Gradivo t.i. Pučnikove komisije, ki ga je delno objavil Inštitut dr. Jožeta Pučnika in zaradi različnih pravnih omejitev žal ni dostopno v celoti, rekonstruira dogodke, procese, dejanja in vloge posameznikov ter funkcioniranje totalitarnega sistema. Jasno pokaže tudi razcepljenost slovenske politike po osamosvojitvi in očitno nesposobnost večine njenega levega pola, da sprejme zgodovinsko resnico. Dr. Jože Pučnik je z vodenjem parlamentarne preiskovalne komisije opravil velikansko delo. O tem smo se prepričali tudi raziskovalci Študijskega centra za narodno spravo. Šele z vpogledom v celotni arhiv komisije je moč zaznati veličino in pomembnost dela, ki ga je dr. Pučnik opravil kot gonilna sila te komisije. Nešteto pisem podpore in vzpodbudnih besed o potrebnosti dela komisije mu je gotovo dajalo motivacijo za delo. Na desetine fasciklov priča o tragiki povojnega dogajanja v obliki pričevanj žrtev in zaslišanj domnevnih storilcev. Tako je med drugim že leta 1993 nekdo v pismu Pučniku opisal podrobnosti križevega pota ljudi, ki so jih gnali na morišče v Hudo Jamo.

Spoznavanje ter raziskovanje sistemskih in sistematičnih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin v nedemokratičnem režimu je Pučnika za vedno zaznamovalo. Prišel je do spoznanja, da v demokratični državi državljani odločajo o tem, kaj naj počne politika. Na Slovenskem pa je premalo pritiska neodvisne civilne družbe na politične in državne ustanove. Pučnik je zato postavil tezo o poškodovanosti mentalitet. To je rezultat dolgoletnega bivanja v totalitarnem vzorcu in izpostavljanju posameznika politični indoktrinaciji. Ljudje sčasoma postanejo odvisne, negotove osebnosti; ostanejo nezreli, zato potrebujejo nekoga, ki jih vodi, zato mu služijo, ga ubogajo, se mu udinjajo. Totalitarizem ne prenese zrelih, odraslih, nekonformističnih, avtonomnih osebnosti. Slovenska tranzicija je zaznamovana s tem dejstvom. Pučnik je v svojih kasnejših nastopih pogrešal več državljanskega poguma, več kritike in protestov proti totalitarnim refleksom. Ugotavljal je, da disidentov ni več. Namesto tega obstajajo pasivni državljani, ki so bolj naklonjeni patološkemu vedenju. In temu sledi (patološka) politika. V zrelih in utrjenih demokracijah bi težko našli poteze, primerljive s podeljevanjem visoke nagrade šefu tajne politične policije v totalitarnem režimu. Patološko se zdi, če se dvajset let po padcu sistema, ki je bil utemeljen na kršitvah in ogrožanju temeljnih človekovih pravic, poimenuje ulica po njegovem vodji, po krvavem diktatorju.

Zato je Pučnik poudarjal, da Slovenci potrebujemo demokratično prenovo na ravni politične kulture. Potrebujemo normalnost. A ta ne bo prišla sama od sebe. Treba jo bo ustvarjati: vsi akterji, ki sooblikujemo politično in siceršnjo stvarnost, moramo delovati v isti smeri, v smeri spoštovanja človekovega dostojanstva. Potem bo možnosti, da se ponovi temna stran narodove zgodovine, mnogo manj.

Spoštovani,

naj ob koncu mojega nagovora dodam, da je bil Jože Pučnik človek velikih zgodovinskih odločitev. Ni bil le odličen politik, ki bi se odzival na znamenja časov. Bil je eden redkih, ki je odlično anticipiral oz. predpostavljal razplet dogodkov. Bil je človek vizije, ki je v prelomnih trenutkih slovenske zgodovine videl bistveno dlje kot drugi.

Še preden je formalno prevzel vodenje Demosa − demokratične opozicije Slovenije, je postavil tezo, da Beograd uničuje gospodarsko substanco Slovenije in da se moramo Slovenci rešiti iz tega primeža. To je bilo močno sporočilo slovenski javnosti, ki je konec osemdesetih vse bolj razmišljala o samostojni demokratični prihodnosti. Rezultat tega je bil plebiscit o samostojnosti, ki ga je prav Pučnik po posvetu in odločitvi v Poljčah prvi javno napovedal na Ptuju novembra 1990.

Nedvomno je bil Pučnik odločilen akter v obeh velikih slovenskih zgodbah, katerih tridesetletnici bomo praznovali letos: pri aprilski zmagi Demosa, ki ga je vodil (odprto ostaja vprašanje, koliko so bile te prve post-komunistične demokratične volitve poštene) in pri decembrskem plebiscitu o samostojnosti. Seveda pa vloga in pomen Pučnikovega dela in misli daleč presegata ta dva – letos aktualna − mejnika v novejši slovenski zgodovini. Pučnik je bil človek, ki je od svojih mladih let do svojega prezgodnjega slovesa pogumno gradil slovensko demokracijo. Zato je prav, da ta spominski dogodek ostane tak, kot je zamišljen, tu pred hramom slovenske demokracije. Naj nas opominja, da si moramo za demokracijo nenehno prizadevati in da je pot do demokratične politične kulture na Slovenskem, kot si jo je zamislil in želel Jože Pučnik, še trpka in dolga. A zmogli bomo!

Slava spominu na očeta slovenske države.

Rok Krajnc

  • Philip Morris

    SLAVA IN ČAST DR. J. PUČNIKU

    Rojen je bil v katoliški kmečki družini, ki je med drugo svetovno vojno podpirala Osvobodilno fronto slovenskega naroda. (WIKIPEDIJA)

    kučanov učenec j. janša mu ne seže niti do gležnjev…..

    • Lustrator

      Admin, lahko prosim provokatorja odpelješ do najbližje psihiatrične ustanove, kjer se bo do naslednjega komentarja lahko zmenil sam s seboj ali ga moti to, da je Janša bil v partiji ali da je iz nje izstopil. Ta mučni oksimoron obseda večji del sodržavljanov, psihiatrična stoka pa zaenkrat še ni našla ustrezne rešitve kako tem ubožčkom pomagati.

    • PFloyd

      Globok poklon g.Pučniku in g.Janši.Ti pa niti enemu od njiju ne sežeš do nožnega mezinca.

    • fon johan

      Res je v katoliski, toda pri masi ga niso videli, je bil ze na zacetku levo usmerjan…

  • Lustrator

    Spoštovanje in globok poklon tako slovenskemu velikanu in protikomunistu dr. Pučniku kakor vsem, ki so se udeležili dogodka. Ne razumem pa zakaj tako nedostopen termin, da izgleda stanje demokratične ozaveščenosti in domoljubja v naši domovini še bolj žalostna kot je dejansko.

  • AlternativaZaSlovenijo

    Slava njemu. Naj počiva v miru.

  • Van Der Waals

    VERJETNO SO BILI OZNAČENI ZA HOMOFOBE IN NACISTE. TAKO DELAJO LEVIČARJI DA SE SPOMNEJO NEK BESEDE NA FOBIJO. POTEM NAJ BI BILI LEVIČARJI ZELO TOLERANTNI.

  • Antonius

    Mene žal ni bilo tam. Še vedno nestabilen v nogah, ob počasnem okrevanju niti na mestni avtobus še ne zmorem.

    • rubec

      Želim, da čimpreje okrevaš.

    • Piš

      Naj ti bo dobro leto

    • Mojca pokraculja

      Antonius, upam na dobro in hitro okrevanje.Pošiljam iskrene želje, da bi se vam čimpreje povrnile moči !

    • fon johan

      A te je avto povozu…

  • Vlado77

    Lepo seveda. Vendar žal peščica ljudi. Ne vem če je to pokrila RTV. Tudi 15 jan. mora priti dovolj ljudi , da sploh kaj doseže. Sicer se Šarec ne bo niti oglasil. Žal je to po vsej Evropi- ljudje so leni ali apatični. Še oisebej pri nas – na volitvah dosegamo rekorde glede majhne udeležbe na volitvah in posebej referendumih. Na tak način bo prišlo do sprememb ,ki jih ne bomo veseli . Ko bodo uradile po žepih bo prekasno. Ni mi jasno, da recimo v Švedski tudi VB ,Franciji Belgiji Nizozemski ,Nemčiji mirno gledajo kako jim posiljujejo hčere in pretepajo sinove .Sodišča pa če sploh dajo mile kazni. Cerkve spreminjajo v mošeje !! Človek ima občutek , da sanja moreče sanje. 2050 bo baje 1/3 muslimanov -dovolj da bodo zavladali – in lokalni državljani ne naredijo NIČ

    • fon johan

      Vlado, seveda ti ni jasno, ocitno so tam na oblasti komunisti in zidje…

  • Black_hawk

    Naj mi nekdo nekaj razloži: pri levakih se na vsaki procesiji zbere vsaj sto ljudi, ko desnica organizita karkoli je uspeh če jih pride nekaj deset. Ima to spoh kakršen koli smisel?

    • Imperial Commando

      Desni so v službah, levaki pa majo cajt, ker so v veliki večini prejemniki socialne pomoči, brez dneva delovne dobe.

      • Black_hawk

        To je tudi res. Pa vseeno bedno izpade.

      • Philip Morris

        se pravi, namesto da tukaj pametuješ, rajši delaj žival smrdljiva drugorazredna……….

    • fon johan

      Taksno je realno razmerje ta hip, za desnico je okoli 20% volilnih upravicencev, nic vec…

    • terminalar

      Zato, ker pri njih ni demokracije, ampak po spisku.
      Kogar ni, mu jebejo mater cigansku.

    • Lustrator

      Velik del levakov, ki prihaja na njihove procesije, zelo zelo dobro živi na račun svojega političnega aktivizma. Vedo, da če jih ne bo, bodo kmalu privilegiji šli v roke druge prodane dušice.

  • fon johan

    Bil je komunist in potem proti komunist, pa socialdemokrat, na koncu je pristal v jansevi demokratski stranki…

  • črnaovca

    In kje je bil Janez, ni prišel ima maorda slabo vest ker je Pučnika kar izrinil iz stranke. Pučnik je bil velik mož a kot velik poštenjak tudi naiven in ko ej videl kam gre vse skupaj se je razočaran umaknil. Sedaj ga slavijo tisti ki so sokrivi njegovega razočaranja

    • Lustrator

      Po tem ko je mesto predsednika stranke prevzel janša, so se delnice stranke zelo kmalu pričele dvigati in le janševemu predsedovanju se imamo zahvaliti, da so danes kljub psihopatsko agresivni usmerjenosti totalitarne marksistične družbe (vseh državnih sistemov) največja in najuspešnejša slovenska stranka.

  • Hribouc

    Perfektno, vsa čast velikemu Slovencu!
    Vendar
    Tudi sloavospev naivnosti v prispodobi Velikonočne šunke.
    Tako velik človek bi moral vedeti koliko je ura tistega časa in bi moral prvilno nagovoriti Kristjane vse dežele, pe se mu je to omalovaževanje vrnilo kot bumerang-še najbolj vsej Sloveniji in to v celoti. Velikanski spodrsljaj s škodo brez primere!
    Govorimo Resnico in samo Resnico!
    ———————————————-
    Kdo se bo spomnil in na domovisnski oltar časti povzdignil popolnoma krivično pozabljenega Ivana Krambergerja, ljudje?
    Po njegovi krivični smrti s strani rdeče falange smo ga vsi zatajili!
    Še huje od tega- nihče mu ne priznava zaslug za prebujenje Slovenije in ga ne povzdigne v narodovega junaka!

    Na vrhu pa sedi in krotoviči v kulturi smrti Veleizdajalec Slovenije ?? NORO.
    Ne noro. Peklensko je.