Na Osnovni šoli Ljubno ob Savinji so danes slovesno otvorili Prvo pametno podeželsko učilnico. Dogodek so svečano pospremili predsednik države Borut Pahor, ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh in državni sekretar za gozdarstvo dr. Darij Krajčič. Dogodka so se udeležili tudi župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik, ravnatelj Osnovne šole Ljubno ob Savinji mag. Samo Kramer in direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita Gorjup.
Predsednik države je v nagovoru poudaril pomen pospešenega razvoja, ki smo ga deležni v stoletju, ki nam je dalo veliko novega: “Daje nam upanje, da rešujemo stare ter nove izzive, ki so ostali do sedaj nerešeni,” je dejal Pahor. Ministrica za digitalno preobrazbo pa je podprla pobudo, da bi takšne učilnice imele vse šole v Sloveniji, zato je v prihodnje tudi obljubila podporo tovrstnim projektom. “Izjemno sem vesela, da sem danes tukaj na Ljubnem, kjer smo si ogledali primer pametne učilnice. Je primer odlične prakse, ki pokaže, kako lahko nove tehnologije pomagajo pri funkcionalnem učenju, in da učenje postane neke vrste igra,” je dejala.
Učilnica, ki je aktiven prostor raziskovanja in soustvarjanja, je v prostorih nekdanje knjižnice. Nadgrajuje formalno učilnico in jo nadomešča z učnimi področji, ki bodo posameznikom in majhnim skupinam omogočila osebno ali virtualno sodelovanje pri učenju. “Metode šolanja se spreminjajo in prilagajo času, tradicionalne učne metode pa vsak dan bolj postajajo preteklost. Učilnico smo skladno z razvojem preoblikovali v modularni poligon, ki omogoča hitro spreminjanje in prilaganje podobe ter učne vsebine. Nudi tudi možnost aktivnega učenja z izkušnjami in bo okrepila obstoječe učne prakse,” je dejala Brigita Gorjup.
Pametna učilnica bo okolju dvignila stopnjo inovativnosti že v učno najbolj dojemljivih letih in s tem izboljšala podporno okolje za izobraževanje in razvoj. S projektom bodo omogočili atraktivno pridobivanje znanj, tudi za poklice prihodnosti, ki omogočajo delo od doma in s tem pripomorejo k manjšemu izseljevanju mladih iz demografsko ogroženih posameznih območij. Prav tako pa zagotavlja tudi trajnost, saj bo najmanj 800 mladih pridobilo nove poklicne kompetence s področja uporabe sodobne tehnologije, turizma in ohranjanja narave. Tako je nastala ena najbolj zanimivih zgodb s področja digitalizacije podeželja in interaktivnega učenja.
Kramer je pojasnil, da si s pametno učilnico želijo doseči personalizirano izkušnjo učenca in mu omogočiti, da bo v prihodnosti pripravljen biti zbiralec podatkov, analitik, načrtovalec, strokovnjak, reševalec problemov in raziskovalec: “Izredno veseli pa smo, da nam je na Ljubnem uspelo uresničiti ta projekt, ki ni pomemben samo za osnovno šolo, ampak bo tudi spremenil metode in oblike razmišljanja ter izvajanja pouka v Sloveniji. Prav s tem namenom si želimo to dobro prakso vnesti v vse šole v Sloveniji, saj je bilo v fazi ocenjevanja dokazano, da je to izredno zanimiva metoda za učence, ki radi sodelujejo,” je pojasnil.
Pametna učilnica ni samo prostor za poslušanje, ampak je mesto raziskovanja in soustvarjanja, je prostor, ki je lahko notri ali zunaj, je virtualen, eksperimentalen, aktiven in (ne)ograjen, komunikativen in ustvarja učne izkušnje s timskim delom. Bo primer dobre prakse, kako lahko tehnologija, učna snov in arhitektura spremenijo način izobraževanja. Na dogodku je izkušnjo z njo delil tudi Miha Cojhter, ki je z ekipo vzorčnega mesta idejni vodja te učilnice. Je genij, ki v Sloveniji premika meje na področju digitalizacije in izobraževanja. “Počaščeni smo, da smo dejansko nekaj ustvarili popolnoma od začetka, saj smo morali za temelje začeti ustvarjati nove koncepte, strategije in novo prihodnost za vse tiste, ki se soočajo s težavami v šoli,” je povedal.
Poleg pametne učilnice na šoli na novo uvajajo še KUBO robotiko, ki je odlično orodje za učenje programiranja in osnov robotike za najmlajše učence osnovnih šol brez uporabe računalnika.