Predsednik vlade Marjan Šarec zavaja, podatki iz občin ga postavljajo na laž!

Marjan Šarec (Foto: STA)

Vladajoča koalicija je povečala plače zaposlenih v javnem sektorju, hkrati pa občinam nalaga vedno nove obveznosti. Za vse to ni zagotovila denarja, breme prelaga na uporabnike storitev in občine. Slednjim zato primanjkuje denarja za pokritje preostalih obveznosti, vsi skupaj pa smo na slabšem.

Vladajoča koalicija, ki jo sestavljajo LMŠ, SD, SMC, DeSUS, SAB in Levica, je letošnje načrtovane odhodke povečala za kar 1.130 milijonov evrov, odhodki pa bodo prvič presegli 10.000 milijonov evrov. Vse skupaj načrtujejo na podlagi previsoke pričakovane gospodarske rasti v državi, kar pomeni, da je proračun države na ravni prihodkov načrtovan nerealno in preveč optimistično.

V državi se nominalno povečuje tudi zadolženost, ta že presega 32.000 milijonov evrov. Samo za obresti pa bomo letos plačili preko 800 milijonov evrov, kar je 400 milijonov evrov več kot leta 2008.

Vlada pod vodstvom Marjana Šarca državo zadolžuje še naprej, pri tem se uporabljajo izrazi, kot je izdaja državnih obveznic, kar pa ne pomeni nič drugega kot dodatno zadolževanje. Proračun je tudi ustavno sporen, odhodki pa bi bili glede na fiskalno pravilo, vpisano v ustavo, letos lahko višji “le” za 870 milijonov evrov. To pomeni, da so odhodki za vsaj 260 milijonov evrov višji od dovoljenih. Vendar pa se tokrat osredotočamo na stroške, ki jih je vlada prevalila na občine in tudi uporabnike nekaterih ponudnikov storitev, kot so vrtci, domovi za starejše, dodatno zdravstveno zavarovanje in podobno.

Šarčevi so namreč decembra lani s sindikati javnega sektorja podpisali dogovor o višjih plačah in nekaterih višjih izplačilih zaposlenih v javnem sektorju. Denar za njihove plače pa so v državnem proračunu zagotovili le delno. Za tiste, ki jih neposredno pokrivajo iz državnega proračuna. Za zaposlene v javnih zavodih (vrtci, kulturni-športni-mladinski zavodi, muzeji in podobno) pa so breme prenesli na občine. Ker te ne zmorejo vsega tega, se posredno povečujejo tudi cene storitev za uporabnike.

Višje povprečnine ne pokrijejo vseh zakonsko določenih stroškov
Vladajoči so občinam sicer za letos zvišali povprečnine, vendar pa podatki kažejo, da te zaradi sprostitve plač ne bodo imele nič več sredstev za lokalni razvoj kot v preteklem letu. Povišani stroški bodo namreč izničili finančne učinke.

Povprečnina je letos nominalno 573,50 evra na prebivalca občine, vendar realnega izboljšanja finančnega stanja županje in župani ne pričakujejo.

Kaj je povprečnina? To je ugotovljen primeren obseg sredstev na prebivalca v državi, ki omogoča financiranje osnovnih nalog, ki jih občinam nalagajo zakoni in drugi predpisi. Znesek po posebni zapleteni formuli izračuna ministrstvo za finance. Ta je odvisen od dolžine lokalnih cest in javnih poti v občini, površine, oseb, mlajših od 15 let, deleža prebivalcev, starejših od 65 let in skupnega števila prebivalcev. To se lepo sliši, vendar praksa kaže, da so izračuni tudi politični oziroma odvisni od volje vsakokratne vladajoče koalicije, koliko denarja bodo iz skupnega proračuna namenili občinam. Če bodo te pokrile obveznosti, ki so jim jih naložili, pa jih ne zanima več.

Župani so v okviru svojih združenj izračunali, da bi ta v letu 2019 glede na vse znane podatke morala biti 608 evrov na prebivalca. To pa je 34,5 evra več od tega, kar so jim odmerili v vladi Marjana Šarca.

Občine še dodatno obremenjujejo s škodljivimi ukrepi
Ne samo plače. Vladajoči so na občine prenesli tudi nekatere druge izdatke, ki bi jih sicer moral pokrivati državni proračun. Poleg tega so občinam prek različnih zakonov naložili še dodatne obveznosti, kar vse povečuje njihove stroške. Občine tako še dodatno obremenjujejo s škodljivimi ukrepi. Nekaj jih že velja, nekateri so še na vidiku.

Prebivalci že čutijo posledice neprimerne ekonomske politike
Na vse to je v začetku marca v poslanskem vprašanju predsednika vlade opozorila tudi poslanka Suzana Lep Šimenko. Poudarila je, da prebivalci Slovenije zaradi vladne neprimerne ekonomske politike že čutijo posledice. Dejala je: “V samem začetku vašega mandata ste dvignili minimalno plačo in, da ste ohranili socialni mir, ste sklenili tudi dogovor s sindikati o dvigu plač javnim uslužbencem. Ob tem pa niste zagotovili dodatnih finančnih sredstev za povišanje stroškov, ki bodo s tem nastali. Posledično so javni zavodi zaradi višjih izdatkov za plače dvignili cene javnih storitev. Tukaj govorimo zlasti o dvigu cen v vrtcih in o dvigu cen v domovih za ostarele. S tem ste tako zelo elegantno vse breme dviga plač prenesli na uporabnike storitev …, da o tem, da ste dejansko povečali breme tudi občinam, niti ne govorim.” Marjan Šarec je na to odgovoril, da so v mnogih primerih te podražitve neupravičene, da občine prejemajo višje povprečnine, ki so dovolj velike, da to pokrijejo, in da gre pri podražitvah tudi za izgovore.

Suzana Lep Šimenko (Foto: STA)

Kaj odgovarjajo v občinah Novo mesto, Črnomelj, Trebnje in Šentjernej?
Zato smo na primerih štirih občin preverili, kako je s tem v resnici. Iz Mestne občine Novo mesto so nam odgovorili, da bo občina iz naslova višjih povprečnin letos prejela 878.724 evrov več denarja iz državnega proračuna, kar je 4,49 odstotka več. Nadalje pa so zapisali: “Višje plače v javnem sektorju, ki so posledica sprememb plačne zakonodaje, so močno posegle v stroške dela in predstavljajo dodatne obveznosti občine. Ocenjujemo, da so se stroški dela v MONM in njenih javnih zavodih zvišali za slabih 872 tisoč evrov.”

Država je s sistemsko spremembo zakonodaje, predvsem na področju graditve in ureditve prostora, občini naložila naslednje dodatne naloge:

  • inšpekcijski nadzor nad gradbenimi objekti, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje,
  • uskladitev veljavnih občinskih prostorskih načrtov z določili nove zakonodaje do leta 2024,
  • spremenila je zahteve glede strokovne usposobljenosti občinskih prostorskih služb,
  • prenesla izdajo mnenj oziroma ugotavljanje skladnosti projektov za gradnjo z določbami občinskih prostorskih aktov,
  • spremenila sistem zaračunavanja komunalnega prispevka,
  • spremenila sistem postopkov in vsebine pri pripravi občinskih prostorskih aktov,
  • vzpostavila sistem regionalnih prostorskih načrtov z obveznostmi, ki vplivajo na občinske razvojne programe,
  • določila nov sistem legalizacije nedovoljenih gradenj.

Zaradi novih zakonskih obveznosti bodo v novomeški občini potrebne tudi nove zaposlitve, kar predstavlja še dodatno obremenitev za občinski proračun.

Že lani pa so zakonske obveznosti, ki jih je občini naložila vlada, za 3,2 milijona evrov presegale prejeta sredstva iz naslova dohodnine (povprečnine), kar pomeni, da je občina to razliko financirala iz lastnih virov. “V sprejetem proračun za leto 2019 pa je razlika med dohodnino in zakonskimi obveznostmi še višja in sicer znaša kar 7,8 milijona evrov. Ta razlika pa seveda zavira razvojni potencial občine, ki je v celoti odvisen od pridobivanja lastnih sredstev.”

Iz občine Črnomelj so nam sporočili, da bodo letos zaradi višje povprečnine prejeli 283.155 evrov več denarja. Vendar pa bo zaradi povišanja plač v javnem sektorju treba za stroške plač javnim zavodom in občinski upravi zagotoviti okoli 200.000 evrov več sredstev kot v letu 2018. Poleg tega bo občina zaradi povišanja cen morala več sredstev zagotoviti za doplačilo oskrbnih stroškov v socialno-varstvenih ustanovah in doplačila stroškov v vrtcih izven občine. Kakšen bo vpliv povišanja cen trenutno, pa bodo lahko povedali v drugi polovici leta, so zapisali v kabinetu črnomaljskega župana Andreja Kavška.

Iz Trebnjega so nam sporočili, da bodo odhodki v letu 2019, ki so neposredno povezani s povišanjem plač v javnem sektorju, višji za 540.000 evrov. Pri tem gre za plačilo razlike med ceno programov in plačili staršev – vrtci, pomoč na domu, knjižnica, občinska uprava in domska oskrba. Občina Trebnje bo morala po predlogu proračuna za leto 2019 iz lastnih sredstev pokriti okoli 83.000 evrov.

Iz Šentjerneja pa so nam sporočili, da bo občina letos iz naslova dohodnine (povprečnine) glede na preteklo leto prejela 162.982 evrov več sredstev. Na drugi strani pa jim je država naložila dodatne obveznosti, ki so povezane z dodatnimi sredstvi iz občinskega proračuna, in sicer za naslednje:

  • dodatna sredstva za plače (dodatna plačna razreda) za občinsko upravo;
  • povečanje ekonomske cene predšolske vzgoje (zaradi dodatnih plačnih razredov), kar vpliva na potrebna dodatna sredstva pri plačilu občine za razliko med ceno programov v vrtcih in plačili staršev;
  • dodatna sredstva za plače delavcev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto in krajevne knjižnice v Šentjerneju;
  • povečanje plačnih razredov bo vplivalo tudi na plačilo občine za izvajanje programov socialnega varstva (pomoč na domu, mrliški ogledi, družinski pomočnik, regresiranje oskrbe v domovih …);
  • in še druga področja (glasbena šola, javna dela, izvajanje programa za otroke s posebnimi potrebami, Rdeči križ …).

Vse to potrjuje, da je vlada Marjana Šarca do občin in prebivalcev res brezbrižna.

Foto: STA

Več izdatkov za stvari, ki bi jih morali pokriti neposredno iz državnega proračuna, so prenesli na občine in uporabnike storitev javnih zavodov, kot so vrtci, domovi za starejše in podobno. Prebivalci in podjetja namreč dnevno plačujemo davke, ki se stekajo v državni proračun. Iz tega bi moralo biti dovolj denarja za pokritje vseh prevzetih stroškov.

Ne pa da v Ljubljani denar davkoplačevalcev trošijo “po lastni meri”, kot bi bil njihov lasten. Kaže tudi, da občine v Sloveniji niso v enakopravnem položaju. Spomnimo zgolj na nekatere posebne zakone, med drugim tudi za Ljubljano, za katero so sprejeli poseben zakon in mestni občini zgolj z enim zamahom namenili dodatnih 300 milijonov evrov.

Moja-dolenjska.si