fbpx

Premier Janša iz rok predsednika Svetovnega slovenskega kongresa prejel odlikovanje za prispevek h krepitvi narodne zavesti pri rojakih doma in po svetu

Foto: Vlada RS

Premier Janez Janša se je v nedeljo udeležil slovesnosti ob 30. obletnici prvega zasedanja Svetovnega slovenskega kongresa, na kateri so odkrili spominsko ploščo. Ob tej priložnosti so Janši podelili zlatnik, odlikovanje, ki ga podeljujejo posameznikom in institucijam, ki s svojo dejavnostjo krepijo narodno zavest pri rojakih doma in po svetu.

Ob podelitvi zlatnika so v Svetovnem slovenskem kongresu izpostavili, da se je predsednik vlade Janez Janša že pred osamosvojitvijo povezoval s Slovenci v sosednjih državah in po svetu ter se zavzemal, da bi začutili, da pripadajo slovenskemu narodu.

Premier je ob prejemu zlatnika poudaril, da je Svetovni slovenski kongres v 30 letih “šel čez različne čeri, kljub temu pa je stal in obstal in je močna povezovalna vez med Slovenci v zamejstvu in po svetu in matično domovino”. “Ko se danes spominjamo tistih dni pred 30 leti, čutimo veliko hvaležnost, ker je Slovenija takrat stopila skupaj in so naši rojaki v zamejstvu in po svetu pomagali pri tistih stvareh, kjer komaj nastajajoča slovenska država svojih institucij za ta namen še ni imela,” je še dejal Janša.

Image

Odkritje spominske plošče v spomin na ustanovni zbor Svetovnega slovenskega kongresa.

Slovesnosti sta se udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch in minister za kulturo Vasko Simoniti.

Jaklitscheva je ob 30. obletnici prvega zasedanja Svetovnega slovenskega kongresa poudarila, da je združenje pred 30 leti povezalo ves slovenski svet, danes pa njegovo žlahtnost in bogastvo prinaša v domovino. “Lahko bi rekli, da je bilo delo Svetovnega slovenskega kongresa, ko je začel povezovati slovenske znanstvenike in strokovnjake, vizionarsko. Šele danes se začenjamo v Sloveniji bolj zavedati, kako pomembno za našo državo, njeno prosperiteto, blaginjo in razvoj je vključevanje in povezovanje uspešnih slovenskih znanstvenikov, podjetnikov, intelektualcev in vseh posameznikov slovenskega rodu, ki na tujem delujejo za matično domovino,” je še izpostavila.

Slovenija je povsod, kjer živijo Slovenci
Zbrane je nagovoril tudi predsednik Svetovnega slovenskega kongres Boris Pleskovič, ki je ob tem spomnil na vlogo izseljencev ob osamosvojitvi; ti so vplivali na to, da je Slovenija postala mednarodno priznana tudi v svetu. Kot je poudaril ob odkritju spominske plošče, je ta plod prizadevanj kongresa, njegovih članov in prijateljev, ki so pomagali uresničiti sanje o samostojni Sloveniji. “Slovenija je povsod, kje živijo Slovenci,” je izpostavil Pleskovič.

Slovesnosti so prisostvovali tudi slovenski izseljenci. Eden izmed njih, sin prvega predstavnika Slovenije v Argentini Andrej Fink, je ob robu slovesnosti za STA povedal, da so slovenski izseljenci v Argentini osamosvojitev Slovenije spremljali z nepopisnim veseljem ter ob tem po njegovi oceni čutili veliko zadovoljstvo, da so Slovenci po več kot 1000 letih dobili svojo državo. Kot je še spomnil, je bilo v mesecih, ki so sledili razglasitvi samostojnosti, veliko truda vloženega v to, da so Slovenijo priznale tudi države v Južni Ameriki.

Majda Ilar, izseljenka, ki živi v Švici, pa se spominja, da je osamosvojitev Slovenije doživljala z zanosom. Po njeni oceni bi se morali danes Slovenci v matični državi bolj povezati med sabo in ne jemati samostojne države za samoumevno.

Na današnji dan pred 30 leti se je prvič zbralo več kot 500 ustanovnih članov, ki so si zadali, da se Slovenke in Slovenci doma in po svetu povezujejo na področju znanosti, kulture in demokracije. Ob tem je nastal Svetovni slovenski kongres, društvo, ki povezuje Slovence iz domovine in sveta v duhu narodne zavesti, znanosti, gospodarstva in kulture.

Sara Kovač