Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je objavil nove, sedemmesečne podatke o obolelih z mišjo mrzlico. Do 8. avgusta je Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo epidemiološki službi prijavil 215 potrjenih primerov. V tednu dni se je to povečalo za 11 primerov. Nihče od obolelih doslej v Sloveniji ni umrl. Oboleli bolniki prihajajo iz že znanih žarišč mišje mrzlice, in sicer kar 82 iz jugovzhodne Slovenije, ki zajema Dolenjsko, Belo krajino in kočevsko-ribniško območje.
Zemljevid obolelih po občinah:
Največ obolelih je v jugovzhodni Sloveniji, preostali pa so iz podravske (69), koroške (19), posavske (11), osrednjeslovenske (10), pomurske (7), primorsko-notranjske (6), savinjske (4), gorenjske (3) in po dva iz zasavske in goriške regije. Na NIJZ predvidevajo, da je na območjih, kjer so odkrili več primerov mišje mrzlice, prišlo do povečane populacijske gostote prenašalk virusa, to je miši in voluharic, kar je omogočilo hitrejše širjenje virusa mišje mrzlice med glodavci in posledično na ljudi.
Na ta pojav sta vplivala mila zima in zadosti padavin, predvsem pa velika razpoložljivost hrane. Znano je namreč, da prav izobilje hrane vpliva na eksplozijo populacije nekaterih glodavcev, pravijo na NIJZ. Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom ali t. i. mišja mrzlica se pojavlja vsako leto, njene izbruhe pa beležijo ciklično. Porast mišje mrzlice so tako zabeležili v letih 2008, 2012 in 2017, ciklično vsakih 5 do 7 let torej. Število obolelih je sicer letos preseglo vse omenjene izbruhe. Zadnji smrtni primer zaradi mišje mrzlice so zabeležili leta 2009.
Podatki še kažejo, da je največ obolelih moških:
Vir: nijz.si