fbpx

Projekt vodooskrbe slovenske Istre nujen za zagotavljanje pitne vode

Foto: Pixabay

Ustavna pravica do pitne vode bo zagotovljena z novim vodnim virom. Dolgoročno bodo zagotovljene potrebne količine pitne vode za prebivalce, ki jih z vodo oskrbuje Rižanski vodovod, hkrati pa bo nov vodni vir predstavljal rezervni vodni vir tako za Kraški vodovod kot tudi za vodovod na ilirskobistriškem območju vključno z Brkini. Na območju živi v 355 naseljih 134.178 prebivalcev v 10 občinah s skupno površino 1586 km. V fazi izdelave strokovnih podlag bodo preverjeni predvsem okoljski vplivi načrtovane ureditve, za katere bo moralo biti nedvoumno ugotovljeno, da so sprejemljivi tako za okolje kot tudi za pogoje za življenje, bivanje in delo prebivalcev na vplivnem območju.

Oskrba prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo se zaradi pomembnosti, zahtevnosti in kompleksnosti uvršča med prioritetne naloge v programu izvajanja nacionalnih projektov državne infrastrukture. Republika Slovenija se je odločila, da pristopi k rešitvi z novim vodnim virom. Že Operativni program oskrbe s pitno vodo iz julija 2006 je med ukrepe na državni ravni uvrstil sanacijo nezadostnih vodnih virov na območju slovenske Istre, tudi veljavni Operativni program 2016-2021 ponovno izpostavlja to problematiko kot prioritetni projekt. Republika Slovenija se je odločila, da pristopi k rešitvi z novim in neodvisnim strateškim vodnim virom za zagotovitev dolgoročne oskrbe s pitno vodo slovenske Istre in rezervnega vodnega vira za kraško zaledje.

Ostale potencialne rešitve z uporabo obstoječih (ali povečanih) vodnih virov (Rižana z akumulacijo Kubed, izvir Malni, reka Reka z akumulacijama Klivnik in Mola, zajetje Brestovica, Reka z akumulacijo Padež, razsoljevanje) so bile ocenjene kot neustrezne, saj niso izpolnjevale pogojev glede neodvisnosti, odpornosti na morebitno onesnaženje in zadostne zmogljivosti za 50-letno obdobje za tri oskrbovalne sisteme Rižanskega, Kraškega in Ilirskobistriškega vodovoda, ali se niso v celoti (vključno z vplivnimi območji) nahajale na ozemlju Slovenije, ali se niso nahajale v povodju območja Jadranskega morja, ki mu je ta vir namenjen.

Na Ministrstvu za okolje in prostor se zavedamo, da so tudi na območju Krasa interesi in pogledi različni, vendar moramo biti ob tem pozorni na več dejavnikov. Prvi je ustavna pravica do čiste pitne vode, drugi solidarnost, saj govorimo o tej človeški naravni potrebi, ne nazadnje pa bo s tem novim in neodvisnim vodnim virom zagotovljena varnost oskrbe z zdravo pitno vodo na celotnem območju Obalno-kraške in delu Primorsko-Notranjske regije.

Foto: Pixabay

Verjamemo, da bomo dosegli širše soglasje okrog tega projekta, tudi v okviru argumentirane strokovne razprave v postopku priprave državnega prostorskega načrta in novelacij številnih dodatkov. Govorimo o novelaciji vseh vhodnih podatkov, saj so nekateri v tem času zastareli, pa tudi o tem, da ta projekt ponudi dodano vrednost tudi kraškim občinam v smislu stabilnejše oskrbe s pitno vodo. MOP bo nadaljeval s strokovnimi predstavitvami projekta na terenu in pogovori z lokalnimi skupnostmi. V fazi izdelave strokovnih podlag bodo preverjeni predvsem okoljski vplivi načrtovane ureditve, za katere bo moralo biti nedvoumno ugotovljeno, da so sprejemljivi tako za okolje kot tudi za pogoje za življenje, bivanje in delo prebivalcev na vplivnem območju.

Ministrstvo za okolje in prostor