Nedavno sta v Ljubljani in Mariboru potekala protestna shoda mladih za podnebno pravičnost. Pri tem so udeleženci shoda vdrli tudi v objekt na Dunajski v Ljubljani. Postavlja se vprašanje, ali je pod Golobovo vlado vdiranje na zasebna zemljišča nekaj povsem normalnega.
Poslanka Anja Bah Žibert je na vlado naslovila pisno poslansko vprašanje glede kršitve zakona o javnih zbiranjih.
Za vas objavljamo celotno poslansko vprašanje:
“V petek, 3. marca 2023, sta v Ljubljani in Mariboru potekala protestna shoda Mladih za podnebno pravičnost. Naslavljali so zahtevo za hitro in ambiciozno ukrepanje vlade. Pred volitvami je bilo od strank vladne koalicije podanih veliko zelenih obljub in zelene reforme ter prehod. Pri tem so vdrli tudi v objekt na Dunajski v Ljubljani, pri čemer je pred tem neznani storilec poškodoval in odstranil verigo na vratih omenjenega objekta, s čimer je omogočil, da je več udeležencev shoda vstopilo na zasebno posest, kjer so nadaljevali s shodom.
Policisti so po poročanju medijev zaradi zaznave suma storitve kaznivega dejanja skladno s 40. členom Zakona o nalogah in pooblastilih policije pričeli z ugotavljanjem identitete oseb, ki so vstopile v notranjost objekta. Z razlogom ugotavljanja identitete so bile osebe tudi takoj seznanjene. Skupno je bila ugotovljena identiteta 48 oseb, od tega sta bili dve osebi mladoletni.
Sindikat Mladi plus, katerega predsednica je Tea Jarc in je bila med vidnimi voditelji omenjenega protestnega shoda, ki naj ne bi bil prijavljen, je z objavo na Twitterju pritrdil, da so namenoma in zavestno nezakonito vstopili na zasebno posest. Kar predstavlja sum storitve kaznivega dejanja.
Ob tem se zastavlja vprašanje, ali je bil omenjeni shod prijavljen skladno z zakonom o javnih zbiranjih, ali so bila pri tem pridobljena ustrezna dovoljenja glede na to, da so zaprli tudi promet in ulice. Ali je bil shod organiziran, prijavljen in je potekal v skladu s prijavljenim programom oziroma ali je bila spoštovana zakonodaja, ki ureja javna zbiranja?
V enem od svojih odgovorov na pisno vprašanje glede nadzora nad izvajanje določb zakona o volilni in referendumski kampanji je Vlada Republike Slovenije odgovorila, da “zakon o javnih zbiranjih razlikuje med organiziranimi in neorganiziranimi shodi. Organiziran shod je zamišljen in izveden po hierarhičnih načelih, organizator pa je tisti, ki razmeroma samostojno odloča o bistvenih značilnosti načrtovanja in izvedbe shoda. Ker poslanka problematizira objavo posameznice na Twitterju (vabilo k udeležbi na protestni akciji), bi veljalo še splošno opozoriti, da imajo pri shodih sodobnih civilnodružbenih gibanj pomembno vlogo prav tovrstna družbena omrežja, ki omogočajo, da se protesti snujejo demokratično od spodaj in nimajo določljivega organizatorja (so torej neorganizirani)”.
Ob tem je torej Vlada Republike Slovenije pristala na tezo, da shodov ni treba prijavljati, poskrbeti za varovanje, organizacijo rediteljske službe, poravnati stroškov v zvezi z varovanjem s strani policije ter stroškov za čiščenje prostora po izvedenem shodu. Marsikdo se lahko ob tem vpraša, ali je potem sploh še smiselno prijavljati shode, določiti odgovorno osebo, prevzeti odgovornost za shode, skrbeti za varovanje ljudi in premoženje ob tem.”
Glede na navedeno Vlado Republike Slovenije sprašuje naslednje:
1. Ali je v primeru protestnih shodov Mladih za podnebno pravičnost v Mariboru in Ljubljani dne 3. marca 2023 šlo za organizirana ali neorganizirana shoda oziroma ali sta bila prijavljena skladno z zakonom o javnih zbiranjih?2. Kdo je bila odgovorna oseba omenjenega protestnega shoda, še toliko bolj, če so bili udeleženci shoda mladoletne osebe, pri čemer bi bilo potrebno prijaviti in organizirati rediteljske službe, varovanje, čiščenje? Ali je bilo pridobljeno soglasje za zaprtje ulice in ustavitev prometa?
3. Kakšne so ugotovitve policije pri preverjanju konkretnih okoliščin protestnega shoda dne 3. marca 2023 v Ljubljani, ko so protestniki zaprli promet, ulico in nezakonito vdrli na zasebno zemljišče? Ali je potekalo skladno s programom, če je bil ta prijavljen?
4. Koliko predlogov za uvedbo postopka o prekršku je bilo podanih ob omenjenem shodu in kateri?
5. Koliko ovadb oziroma predlogov za zaradi suma storitve kaznivega dejanja ob omenjenem shodu je bilo podanih in kateri?
6. Ali Vlada Republike Slovenije meni, da protestnih shodov ni več treba prijavljati, določiti odgovorne osebe, prevzeti odgovornost za shode, urediti organizacije rediteljske službe in poskrbeti za varovanje ljudi in premoženja ob neorganiziranih shodov? Kdo je odgovoren za neorganizirane shode, za stroške varovanja in čiščenja?