Slovenci, kdo smo in od kdaj smo tu?

Datum:

V petek je v Kulturnem domu v Bovcu v okviru 24. poletnega tabora SDS in gorniškega kluba dr. Henrika Tume potekal tradicionalni simpozij Korenine slovenstva, ki ga soorganizirajo Raziskovalci evropskega staroselstva. Tokratni simpozij je bil del ciklusa predavanj “Slovenci, kdo smo in od kdaj smo tu?”

Posveta z naslovom “Novi vidiki preučevanja najstarejše zgodovine Slovencev – izziv za znanost” sta se udeležila tudi poslanca DZ RS Alenka Jeraj in Danijel Krivec. Simpozija se je udeležil tudi predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša.

Program posveta, ki se je začel ob 9.00 uri, je potekal v petih sklopih. Otvoritev in uvodni pozdrav sta imela dr. Jože Rant in Anton Jeglič, častni predsednik Gorniškega kluba dr. Henrika Tume. Dr. Rant je na kratko predstavil potek simpozija in besedo predal Antonu Jegliču, ki je povedal, da je danes odnos do slovenskega jezika drugačen kot smo si ga predstavljali ob osamosvojitvi. Po njegovem mnenje beseda domovina zaradi močne globalizacije izgublja na pomenu in zato je ta simpozij pomemben ter ob pravem času. “Simpozij Korenine slovenstva odkriva naše korenine, kdo smo in od kje smo prišli, ter kje vse smo bili.”

Kulturni spopad s teoretiki “zakrpatske” teorije
V prvem sklopu simpozija je Dr. Jože Rant podal nekaj aktualnih misli ob 100-letnici rojstva pionirja preučevanja porekla Slovencev Ivana Tomažiča. Po besedah Ranta smo lahko Ivanu Tomažiču zelo hvaležni, da je začel s preučevanjem porekla Slovencev, saj smo s tem začeli graditi lastno identiteto. “Čas preučevanja Tomažiču ni bil naklonjen, saj smo se ravno takrat začeli vleči iz šap totalitarne države in prisilnega jopiča bratstva in edinosti,” je povedal Rant in nadaljeval: “V zagovor pradavne avtohtonosti Slovencev so navajali (D. Trstenjak, A. Linhart, D. Žunkovič, K. Oštir) zgodovinske vire, arheološke dokaze in nekatere jezikovne dokaze, predvsem iz krajevnega imenoslovja in iz branja venetskih, etruščanskih in mesapijskih napisov.” Ob tem je dodal, da so naleteli na kulturni spopad s teoretiki “zakrpatske” teorije, kar je vodilo v podtikanja, da so strupeni slovenski in protijugoslovanski nacionalisti. To seveda ne drži, saj bili zgolj zavedni Slovenci, predani strokovnemu delu.

slika

Nato je Duša Krnel Umek predstavila pozabljene ugotovitve slovenske znanosti iz 19. stoletja in nova vedenja o naših Staroselcih. Večina svojega posveta je namenila Davorinu Trstenjaku, ki je na podlagi navedb antičnih in sodobnih piscev utemeljeval, da so Slovenci staroselci, ki so na območju današnje Slovenije živeli vsaj 1000 ali 1500 pred našim štetjem. Povedala je, da je Trstenjak trdil, da smo Slovenci prvotni naseljenci Norika in da nismo priseljenci od drugod, kar navaja tudi nekatere starejša literatura. “Trstenjakovo preučevanje narodoslovja, bajeslovja, narodne ustvarjalnosti in lastnega izvora ni zaostajalo za preučevanjem pri drugih narodih v Evropi v prvi polovici 19. stoletja in je temu enakovredno. A njegovo raziskovalno delovanje na področju etnologije je bilo še kako pomembno tudi za dvig slovenske samozavesti in gojenje narodne samobitnosti,” je dejala Krnel Umekova, ki je mnenja, da je Trstenjak s svojim raziskovanjem želel slovenski narod postaviti v enakopraven položaj z drugimi evropskimi narodi.

slika

Njegovi prispevki so še danes pomemben del čtiva za domorodno teorijo pri raziskavah etnogeneze, ki v Evropi in pri nas izvor Slovencev in Evropejcev prikazuje na novih znanstvenih dognanjih. “Neodvisne raziskovalne skupine so že prikazale, da smo Slovenci potomci staroselcev, da tu prebivamo že tisočletja in imamo dediščino svoje miroljubne kulture, ko nismo uničevali in napadali drugih narodov,” je z odločnim glasom povedala Duša Krnel Umek. Dalje je s ponosom pripovedovala, da ima slovenščina ogromno ohranjenih besed iz preteklosti, ki so se ohranile v tudi v besedah zunaj slovenskega državnega ozemlja, na kar smo lahko ponosni in kar nam mora dati misliti. Namesto zaključka je vsem prisotnim postavila sledeče vprašanje: “Kako je prišla leta 382 pred našim štetjem v zgodovino mesta Asti v Piemontu lepa Schiavina, hčerka svečenika v svetišču boga Marsa?

Po odmoru je sledil tretji sklop simpozija, ki je nosil naslov 4000 let pašništva in rudarstva v Alpah z odmevi v slovenskih Alpah, skupna staroselska in slovenska dediščina. Predstavil ga je Janez Bizjak: “Kaj imamo Slovenci skupnega s staroselci vzhodnih Alp? Veliko. Naj povem zgolj nekaj ključnih stvari: skupne poselitvene značilnosti, najstarejše jezike v Alpah, pogoje za preživetje v gorah, pašništvo, sirarsko, rudarjenje, kultura, duhovno izročilo,” je povedal Bizjak in nadaljeval: “skupno s staroselci imamo tudi izjemno navezanost na rodno zemljo domovinsko zavest ter zadržanost do prišlekov.

slika

V nadaljevanju svojega referata je še predstavil različne tipe staroselske gradnje, dejstva o rudarjenju v naših Alp ter del naše etnogeneze – kulturo planinskega pašništva, ki je že štiri tisočletja naša neprekinjena tradicija. Vse prisotne je skozi fotografijo popeljal po nekaterih planinah, kjer so odkrili materialne dokaze o kontinuitetni poselitvi, kar po mnenju Bizjaka dokazuje povezavo Slovencev s staroselci. V zaključku je še enkrat poudaril na skupno točko staroselcev in Slovencev: “Navezanost na zemljo in domovino je skrita v posebnem genu, ki ga Slovenci in staroselci imamo. Tega nimajo in ga zato niso prinesli nomadski prišleki z vzhoda, niti ne avarski, altajski in mongolski konjeniki. Naša neprekinjena tradicija planinskega pašništva in sirarstva s poletno selitvijo v gore je stara 4000 let.”

Pred diskusijo in razpravo je dr. Jože Rant predstavil svoj referat z naslovom Preučevanje poseljevanje Alp v pradavnini kot znanstveni projekt, pomemben za Slovence in za osvetlitev širjenja indo-evropskih ljudstev. Podal je tudi vprašanja za arheologe, zgodovinarje, paleogenetike in jezikoslovce. Sam se je spraševal ali so besede kot so gore, naše slovenske, ali so morda keltske ali retoromanske, morda ladinske. Ob tem je dodal in s primeri pokazal, da je moč najti slovenski jezikovni substrat v Dolomitih in Švici. “Poglejte besedo peka, peči. Saj smo Slovenci menda znali že prej peči, če ne nismo znali peči kruha, smo pa meso sigurno. Zakaj bi si potem besedo Backer sposojali od germanov. Jaz tega enostavno ne verjamem. Po mojem mnenju je to naša staroselska beseda.

Dr. Rant je predstavil tudi nekaj besed v retoromanskem ladinskem narečju, ki naj bi imele slovenski izvor in niso germanskega jezika: kot so rujna, kolač, koseze, sir, tle, zdrmati, gravze (zgroziti se), šmokelj (smrkelj) in druge: “Če so te besede naše, imajo slovenski substrat, potem lahko zaključimo, da osnovne besede kot so gozd, izločki in sir niso rezultat izposoje, ampak so ostalina prvotnih naseljencev“.

V zaključku simpozija so lahko vsi prisotni sodelovali v razširjeni razpravi, kako vzpodbuditi zanimanje za znanstveno preučevanje najbolj zgodnje zgodovine Slovencev. Janez Bizjak je zaključil simpozij s temi besedami: “Bodimo ponosni dediči vsega kar se tukaj pri nas dogajalo v vseh zgodovinskih obdobjih. Slovenci imamo najmanj 4000 let staro dediščino. Manjka nam več domovinske zavesti, ki je bila prisotna pri vseh starih narodih in je pri njih prisotna še danes.

Rajko Golob

Sorodno

Zadnji prispevki

Ali ima Boštjančič pred koncem javnega razpisa že svojega izbranca ?!

Pojavljajo se namigi, da naj bi finančni minister Klemen...

Bo Tusk prekinil sodelovanje z ZDA in Južno Korejo pri gradnji jedrskih elektrarn?

Vlada Donalda Tuska naj bi razmišljala o sodelovanju s...

[Video] Tajnikar bi se problemov v zdravstvu lotil kot Adrie Airways

Na včerajšnji, stoti dan zdravniške stavke, je svoje mnenje...