Slovenija na lestvici globalne konkurenčnosti napredovala za dve mesti: najbolj pri vladni in poslovni učinkovitosti

Foto: iStock

Slovenija se je na lestvici svetovne konkurenčnosti za leto 2020, ki jo objavlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), med 63 državami, ki sodelujejo v tej raziskavi, povzpela na 35. mesto, kar je dve mesti višje kot lani. Svojo uvrstitev je država izboljšala na dveh od štirih sklopov konkurenčnosti, in sicer pri vladni ter poslovni učinkovitosti. Konkurenčne prednosti oz. področja, kjer se Slovenija uvršča najvišje na lestvici držav so mednarodna trgovina, cene, izobraževanje, družbeni okvir, zdravje in okolje ter tudi menedžerske prakse.

Raziskava IMD temelji na statističnih podatkih, ki predstavljajo dve tretjini skupne ocene konkurenčnosti in se nanašajo predvsem na lansko leto, tretjino skupne ocene pa predstavljajo tako imenovani mehki kazalci, podatki, zbrani z anketo med menedžerji iz mikro, malih, srednjih in velikih podjetij. Merijo štiri sklope konkurenčnosti: gospodarsko uspešnost, vladno učinkovitost, poslovno učinkovitost in infrastrukturo. Skupna uvrstitev države na lestvici konkurenčnosti v nekem časovnem obdobju pokaže njen konkurenčni položaj v primerjavi z drugimi državami. Poslabšanje uvrstitve države na lestvici konkurenčnosti ne pomeni nujno, da se je stanje v državi poslabšalo, lahko je le odraz hitrejšega napredovanja drugih držav.

SPIRIT Slovenija že vrsto let sofinancira projekt raziskave slovenske konkurenčnosti po metodologiji švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta IMD in pri komuniciranju s tujo poslovno javnostjo uporablja tudi izbrane kazalce iz te raziskave. Ta spremlja kratkoročno investicijsko privlačnost države in s tem privlačnost poslovnega okolja tudi za prihod tujih neposrednih investicij, slednje pa je eno od pomembnih področij delovanja agencije, je uvodoma poudarila mag. Helena Schlamberger iz SPIRIT Slovenija. »Uvrstitev Slovenije na lestvici nam služi za predstavitev našega poslovnega okolja in primerne lokacije za privabljanje investitorjev, predvsem z vidika konkurenčnih držav. V pomoč pa nam je tudi pri pripravi programov za kreiranje politike in ukrepov spodbujanja internacionalizacije ter tujih in domačih investicij,« je dodala. Agencija aktivno privablja tuje investitorje, tako letos izvaja program aktivnega pridobivanja tujih investitorjev iz Japonske in nemško govoreče regije, izdelali so tudi elektronski katalog investicijskih priložnosti, zaradi situacije povezane s pandemijo pa iščejo možnosti za virtualne predstavitve, sestanke in srečanja.

Na vrhu lestvice svetovne konkurenčnosti letos ni bilo sprememb, saj je Singapur ohranil vodilno mesto. Tudi večina manjših držav je na lestvici ohranila svoje mesto, dobro pa se držijo tudi skandinavske dežele. Največje premike po lestvici navzgor so zabeležili Ciper (11 mest), Grčija (9 mest), Estonija (7 mest), Danska (6 mest) ter Kanada, Tajvan, Južna Koreja in Turčija (5 mest). Največji padec pa sta poleg Kazahstana in Indonezije (8 mest), doživeli še ZDA (7 mest) in Kitajska (6 mest), kar je posledica trgovinske vojne med državama. »Japonska je le eno mesto pred nami, kar je zanimivo, saj je bila ta država nekoč na lestvici konkurenčnosti uvrščena izjemno visoko, zadnja leta pa vztrajno pada,« je dejal prof. dr. Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER).

Na fotografiji: mag. Sonja Uršič, prof. dr. peter Stanovnik (IER) in mag. Helena Schlamberger (SPIRIT Slovenija). Foto: SPIRIT Slovenija/LV

Na fotografiji: mag. Sonja Uršič, prof. dr. peter Stanovnik (IER) in mag. Helena Schlamberger (SPIRIT Slovenija). (Foto: SPIRIT Slovenija/LV)

Po velikem padcu na lestvici konkurenčnosti ob izbruhu krize se je Slovenija po letu 2014 spet začela vzpenjati  –  s 55. mesta v letu 2014, kar je bila najslabša uvrstitev na lestvici nasploh, je danes na 35. mestu, je v nadaljevanju izpostavila mag. Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja. Izboljšanje konkurenčnosti je bilo v srednjeročnem obdobju prisotno tako pri gospodarski uspešnosti, kot vladni in poslovni učinkovitosti, uvrstitev na sklopu infrastruktura ostaja dolgoročno relativno stabilna, tudi v obdobju krize smo ohranjali uvrstitev okoli 30. mesta. »Naše konkurenčne prednosti oziroma področja, kjer se uvrščamo najvišje na lestvici držav, so mednarodna trgovina, cene, izobraževanje, družbeni okvir, zdravje in okolje ter tudi menedžerske prakse. Gre pretežno za področja, kjer se že tradicionalno uvrščamo visoko na lestvici, doseženo pa je bilo veliko izboljšanje na področju menedžerskih praks

V sklopu gospodarska uspešnostsmo se uvrstili za tri mesta nižje kot lani, na 36. mesto. Velikemu skoku na lestvici v letu 2018, ki je bil odraz odličnih izvoznih rezultatov in pospešitve gospodarske rasti v letu 2017, je sledil zdrs po lestvici navzdol, ki je odraz umirjanja gospodarske rasti v letih 2018 in 2019. Visoko na lestvici se uvrščamo pri izvozu blaga v % BDP (4. mesto) in stopnji mednarodne trgovinske integracije (7. mesto). Na drugi strani pa se je zelo izboljšala ocena menedžerjev o odpornosti gospodarstva na gospodarske cikle (35. mesto), dodan pa je bil tudi nov kazalnik „indeks ekonomske kompleksnosti“, kjer se uvrščamo na visoko 12. mesto. Indeks meri, koliko znanja premore posamezno gospodarstvo in kako učinkovito je to povezano, kar se nato kaže v izdelkih, ki jih proizvaja, je pojasnila mag. Sonja Uršič. Poleg nižje gospodarske rasti je na slabšo uvrstitev Slovenije v tem stebru vplivalo predvsem poslabšanje na področju mednarodnih investicij (58. mesto). V mednarodni primerjavi smo največ, to je 8 mest, izgubili pri kazalniku, ki ocenjuje potencialno nevarnost realokacije podjetij iz Slovenije.

Mesto višje kot lani smo se letos uvrstili v sklopu vladna učinkovitost, in sicer na 38. mesto. Boljša uvrstitev je bila odraz precejšnjega napredka na podsklopu institucionalni okvir, in sicer za 9. mest. To je rezultat večje stabilnosti deviznega tečaja in boljše ocene menedžerjev o pravnem in regulatornem okolju z vidika spodbujanja konkurenčnosti podjetij, kjer smo pridobili 5. mest (40. mesto). K boljši uvrstitvi sta med drugim pripomogla dva nova kazalnika: prvi je Sustainable Development Goals Index, ki meri izpolnjevanje ciljev trajnostnega razvoja in pri katerem se Slovenija uvršča na visoko 12. mesto. Drugi pa je Democracy Index ali indeks demokratičnosti, kjer se uvrščamo na 36. mesto oziroma med 63 državami, ki so na lestvici IMD, na 30. mesto. »S takšno oceno sicer sodimo v skupino „držav z napako v demokraciji“, zaradi pomanjkljivosti v politični kulturi, družbeni angažiranosti za politične probleme ter kakovosti in učinkovitosti delovanja javnih institucij,« je pojasnila Uršičeva. Pri kazalniku enakost porazdelitve dohodka pa se uvrščamo na prvo mesto.

V preteklosti se je Slovenija najslabše uvrščala prav na stebru poslovna učinkovitost, kjer pa je zadnja leta precej napredovala in tudi letos pridobila eno mesto (39. mesto). V primerjavi z lanskim letom je Slovenija izboljšala uvrstitev na podsklopu financ in menedžerskih praks. Izboljšanje slednjih je bilo zabeleženo pri večini kazalnikov, pri tem najbolj pri kazalniku razširjenost ene ključnih kompetenc, to je podjetnost menedžerjev v poslu (napredek 9 mest na visoko 15. mesto). Na tem podsklopu so bili dodani tudi trije novi kazalniki, eden od njih je delež žensk v višjem in srednjem menedžmentu, kjer se z 38 % uvrščamo na 10. mesto. Nižje, na 25. mesto pa se uvrščamo po deležu žensk med člani upravnih odborov podjetij (25 %). Glede na delež oseb, ki se ne bi odločil za ustanovitev novega podjetja zaradi strahu pred neuspehom, se z 42 % uvrščamo v zgornjo polovico lestvice (29. mesto), kar nas uvršča ob bok Saudski Arabiji, Združenim Arabskim Emiratom in Švedski. Izboljšanje na podsklopu financ pa je bilo posledica nadaljnjega znižanja zadolženosti podjetij ter boljšega dostopa podjetij do različnih oblik financiranja – kreditov, tveganega kapitala in financiranja prek kapitalskega trga. K boljši uvrstitvi so prispevali tudi dobri rezultati ljubljanske borze v letu 2019, je dodala Uršičeva.

Pri sklopu infrastrukture Slovenija v vseh letih raziskave ohranja relativno stabilno in solidno uvrstitev okoli 30. mesta, letos je padla za dve mesti na 29. mesto. Kot država pogodbenica vseh treh konvencij (Baselske, Rotterdamske in Stockholmske) je naša država v skupini držav, ki si delijo prvo mesto pri izpolnjevanju pogodb iz mednarodnih sporazumov o nevarnih odpadkih. Visoko na lestvici smo tudi pri investicijah v telekomunikacije (5. mesto) in uporabnikih mobilnega hitrega interneta (9. mesto), slabo pa smo uvrščeni pri kakovosti letalskega prometa (62. mesto).

Poleg kazalnikov, s katerimi meri globalno konkurenčnost, IMD z anketo spremlja tudi ključne dejavnike privlačnosti države kot poslovne lokacije. Anketirani menedžerji v naboru 15 dejavnikov izberejo pet takšnih, ki so po njihovi oceni najpomembnejši dejavniki privlačnosti države, v kateri poslujejo. »Vrstni red dejavnikov se v zadnjih letih ni bistveno spreminjalUsposobljena delovna sila je najpomembnejši dejavnik privlačnosti Slovenije, sledita mu visoka izobrazbena raven in zanesljiva infrastruktura. Ti trije kazalniki so trdno na prvih treh mestih že daljše obdobje. Okoli 40 % anketiranih je izbralo še dinamičnost gospodarstva, stroškovno konkurenčnost, močno RR kulturo ter odprto in pozitivno naravnanost,« je zaključila Uršičeva.

Na koncu so bili predstavljeni še izzivi, s katerimi se bo naša država morala spoprijeti za izboljšanje svoje konkurenčnosti. »Za gospodarsko uspešnost bo treba omogočiti ponoven zagon gospodarstva in finančno likvidnost v podjetjih ter spodbuditi investicijski cikel gospodarstva in končno potrošnjo na makroekonomski ravni, potrebne pa bodo tudi spremembe industrijskih in storitvenih sektorjev ter poslovnih modelov v podjetjih,« je dejal dr. Peter Stanovnik.

Kar zadeva vladno učinkovitost, bo po njegovih besedah sile potrebno usmeriti v preprečevanje širjenja koronavirusa in učinkovito udejanjanje ukrepov za omilitev posledic korona epidemije, črpanje nepovratnih in povratnih evropskih sredstev ter izboljšanje delovno pravne zakonodaje, nujne pa bodo tudi nekatere strukturne reforme.

Izzivi pa so tudi na področju poslovne učinkovitosti, kjer je izpostavil povečanje inovacijske sposobnosti na vseh ravneh z radikalno spremembo menedžerskih praks, vrednot in poslovnega okolja, nujno potreben bo dvig dodane vrednosti, usmeritev v spremenjene mednarodne nabavno produkcijske verige ter hitrejše odzivanje na okoljske izzive. Nujen bo tudi dvig inovativnosti s ciljem, da bi se Slovenija spet uvrstila v skupino inovacijskih sledilcev na ravni EU: European Innovation Scoreboard 2020.

Demokracija