Minister za kmetijstvo dr. Jože Podgoršek se je danes prek avdiovizualne povezave udeležil predstavitve Strategije za genske vire v Evropi, ki je sicer del aktivnosti predsedovanja Slovenije Svetu EU in je potekala v Bruslju. Predstavitve so so udeležili tudi poslanci Evropskega parlamenta, predstavniki Evropske komisije, nacionalni predstavniki ustreznih odborov, predstavniki zainteresiranih strani, usmerjevalnih odborov treh evropskih omrežij in mednarodnih organizacij ter partnerji v projektu Obzorje 2020 GenResBridge.
Projekt GenResBridge je financiran v okviru projekta European Union’s Horizon 2020 research and innovation programme pod številko dogovora No 817580. V projektu pod vodstvom Evropskega gozdarskega inštituta sodelujeta slovenska partnerja, in sicer Gozdarski inštitut Slovenije in Univerza v Ljubljani.
Genski viri so pomembni, ker ti človeštvu omogočajo pridobivanje hrane in surovin, preživetje in gospodarstvo ter neprecenljive ekosistemske storitve, kot sta upravljanje z vodnimi viri in rodovitnost tal. Genetska raznovrstnost predstavlja osnovno komponento ekosistemov, ki živim bitjem in ekosistemom omogoča prilagajanje na spreminjajoče se razmere v okolju. Pomen ohranjanja genetskih virov za krepitev odpornosti in prilagodljivosti živih sistemov je podnebna kriza še povečala. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poudarjajo, da nova evropska strategija za genske vire predstavlja močan temelj za ohranjanje in trajnostno rabo genskih virov. Po njihovih besedah je namreč podkrepljena s strategijami za področja rastlinskih, živalskih in gozdnih genskih virov. “Strategija predstavlja okvir, ki bo omogočil prehod v učinkovito varstvo genskih virov in njihovo trajnostno rabo v EU.”
“Strategija za genske vire v Evropi bo pripomogla k izboljšanju razumevanja trenutnega stanja in trendov razvoja, ohranjanja, komuniciranja, vključevanja na področju genskih virov kmetijskih rastlin in njihovih ‘divjih’ sorodnikov, domačih živali in gozdnega drevja. V Sloveniji se že dolgo zavedamo pomena ohranjanja genskih virov in njihove trajnostne rabe, zato ni naključje, da sta v projektu GenResBridge sodelovala kar dva partnerja iz Slovenije, in sicer Gozdarski inštitut Slovenije in Univerza v Ljubljani,” je ob dogodku poudaril minister dr. Jože Podgoršek.
Slovensko gozdarstvo se je znašlo v vrhu varstva gozdnih genskih virov
Projekt GenResBridge je odraz prizadevanj slovenske gozdarske znanosti in stroke za razvoj sistema za varstvo genskih virov. Od leta 2014 do začetka letošnjega leta je na področju gozdarstva v Sloveniji, Nemčiji in Grčiji potekal projekt LIFEGENMON. Njegov cilj je bil, da se podpre dolgoročno ohranjanje prilagodljivosti dreves na spremembe v okolju z razvojem sistema za gozdni genetski monitoring. V svetovnem merilu je tako nastal prvi Priročnik za gozdni genetski monitoring. Po besedah ministrstva bo to predstavljalo zgled za druge domene. “Ohranjanje biotske pestrosti gozdov pa je temeljnega pomena za trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi, ki bo omogočilo uživanje koristi gozdov tudi naslednjim generacijam,” poudarjajo.
Vodja oddelka za gozdno genetiko in fiziologijo in koordinatorica projektov na Gozdarskem inštitutu Slovenije prof. dr. Hojka Kraigher je izpostavila, da je genetska raznovrstnost gozdov ključnega pomena za prilagajanje gozdov na podnebne spremembe. “Z genetskim monitoringom gozdov bomo lahko zaznali potencialno škodljive spremembe v populacijah gozdnih drevesnih vrst, preden jih je mogoče zaznati s prostim očesom.”
V omenjenih projektih sodelujejo tudi na Zavodu za gozdove Slovenije. Pri tem se trudijo za prenos znanja s področja gozdne genetike v gozdarsko prakso. “Ohranjanje gozdnih genskih virov upoštevajo pri pripravi novih 10-letnih načrtov za gozdnogospodarska območja – prav ti načrti, ki jih potrdi Vlada RS, bodo usmerjali razvoj slovenskih gozdov v prihodnjih 10 letih. Do leta 2023 pa bo pod vodstvom Univerze v Firencah (ITA) potekal implementacijski projekt LIFE SySTEMiC, v katerem se Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije ukvarjata s prilagajanjem sonaravnega gospodarjenja z gozdovi na podnebne spremembe,” še poudarjajo na ministrstvu.
Nina Žoher