fbpx

Sproščanje omejitvenih ukrepov vplivalo na občutno okrevanje gospodarske aktivnosti v tretjem četrtletju!

Foto: Pixabay

Na Uradu Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) ugotavljajo, da je vmesno sproščanje omejitvenih ukrepov vplivalo na občutno okrevanje gospodarske aktivnosti v tretjem četrtletju. V tretjem četrtletju je realni bruto domači proizvod (BDP) četrtletno okreval celo bolj, kot so pričakovali, medletni upad se je namreč znatno zmanjšal (-2,6 odstotka, v drugem četrtletju je znašal -13,0 odstotkov). 

Ko je na račun začasnega izboljšanja epidemiološke slike v poletnih mesecih prišlo do postopnega sproščanja omejitvenih ukrepov, je k manjšemu medletnemu upadu aktivnosti prispevalo predvsem hitro okrevanje aktivnosti v izvoznem delu gospodarstva, predelovalnih in nekaterih storitvenih dejavnostih. Medletna padca izvoza in uvoza sta se zmanjšala zaradi oživljanja aktivnostih v državah, ki predstavljajo naše glavne trgovinske partnerice. Obseg aktivnosti pa so povečale tudi storitvene dejavnosti, povezane z domačo potrošnjo in turizmom. So pa te okrevale počasneje zaradi določenih omejitvenih ukrepov, ki so bili še vedno v veljavi in velikega upada prihoda turistov iz tujine.

Sproščanje omejitvenih ukrepov je imelo prav tako vpliv na četrtletno rast potrošnje gospodinjstev. Ker je bila prisotna visoka raven varčevanja, je ta medletno ostala nekoliko nižja. Po podatkih UMAR-ja so investicije v opremo in stroje četrtletno močno okrevale, investicije v gradbene objekte pa so celo presegle raven pred letom dni. “Skupna raven bruto investicij pa je predvsem zaradi močnega zmanjšanja zalog ostala precej pod lansko ravnjo. Med agregati potrošnje je bila medletno višja le končna državna potrošnja. Gospodarska pričakovanja podjetij in potrošnikov so se po aprilskem strmoglavljenju na najnižje vrednosti v zgodovini počasi izboljševala do oktobra, ko so se zaradi drugega vala epidemije in posledičnih omejitvenih ukrepov ter zaprtja nenujnih storitvenih dejavnosti začela ponovno slabšati.” Poudarjajo, da je mogoče v zadnjem četrtletju pričakovati ponovno povečanje medletnega padca gospodarske aktivnosti, ki bo po predvidevanjih manjši kot v spomladanskih mesecih in osredotočen predvsem na storitveni del gospodarstva.

Statistični urad RS je v ponedeljek objavil podatke iz katerih je razvidno, da je medletni upad realnega BDP v tretjem letošnjem četrtletju (-2,6 odstotka) pričakovano znatno manjši kot v drugem četrtletju (-13,0 odstotkov). “Četrtletno je BDP močno zrasel, bolj kot v povprečju EU (12,4 odstotka; v EU za 11,6 odstotka; očiščeno vpliva sezonskih in koledarskih dejavnikov). Tudi medletni padec je bil glede na EU-27 veliko manjši (-2,9 odstotka v Sloveniji in -4,3 odstotka v EU, desezonirano). Skupno je BDP v devetih mesecih medletno upadel za 6 odstotkov (po originalnih podatkih).

V tretjem četrtletju je bil medletni padec gospodarske aktivnosti manjši kot v EU

Vir: Eurostat/SURS

Zaradi počasnejšega okrevanja so v tretjem četrtletju k padcu dodane vrednosti največ prispevale storitve, še posebej gostinstvo, trgovina in promet. V teh dejavnostih je sicer prišlo do izboljšanja razmer. V gostinstvu na primer je k temu prispevala tudi večja usmeritev počitnic in izletov na domači trg, v trgovini pa v večini realizacija dela odloženih nakupov iz drugega četrtletja. Mednarodni tovorni promet je tisti, ki je vplival na izboljšanje v prometu.  “Najpočasneje so okrevale razvedrilne, športne, rekreacijske in osebne storitve, kjer je dodana vrednost najbolj zaostajala za lansko ravnjo zaradi ohranitve določenih omejitvenih ukrepov fizičnega distanciranja in nošenja mask ter samozaščitnega obnašanja,” je glede počasnejšega okrevanja nekaterih storitev komentirala direktorica UMAR Maja Bednaš. Dodana vrednost v gradbeništvu je bila po drugi strani medletno pozitivna, poudarjajo na uradu in dodajajo, da so hitro okrevale tudi izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti, kjer je sicer dodana vrednost ostala nižja v primerjavi z lanskim letom. “Med njimi je bila, podobno kot že v drugem četrtletju, aktivnost medletno višja v farmacevtski industriji, dodatno pa še v proizvodnji IKT opreme, prehrambni in lesni industriji. Padec je ostal največji v kovinski industriji in usnjarstvu, precej pa se je zmanjšal v proizvodnji motornih vozil in električnih naprav,” pojasnjujejo.

 K padcu dodane vrednosti so v tretjem letošnjem četrtletju zaradi počasnejšega okrevanja največ prispevale storitve

Vir: SURS, preračun UMAR.

Število registriranih brezposelnih se je postopno zmanjševalo od maja do konca septembra

Na račun sprostitve ukrepov in nadomeščanja nakupov, do katerih ni prišlo v drugem četrtletju, je v tretjem četrtletju prišlo do povečanja potrošnje gospodinjstev. Vnovčenje turističnih bonov je imelo pozitiven vpliv. V poletnih mesecih se je zaupanje potrošnikov povečalo tudi na račun izboljšanje razmer na trgu dela, kjer se je število delovno aktivnih četrtletno povečalo. Po besedah Bednaševe je k izboljšanju razmer na trgu dela, ki so sicer bolj zaostrene kot pred letom dni, ključno prispevali vladni interventni ukrepi, ki so prispevali k ohranjanju delovnih mest. “Število registriranih brezposelnih se je tako postopno zmanjševalo od maja do konca septembra in je do konca novembra, kljub ponovnemu omejevanju poslovanja od sredine oktobra, ostalo na podobni ravni kot v predhodnih dveh mesecih.”  Zasebna potrošnja v tretjem četrtletju je kljub četrtletnem okrevanju medletno ostala malenkost nižja. To je predvsem na račun omejitvenih ukrepov, ki so prisotni, razloge pa je tudi iskati v oteženih potovanjih v druge države in v veliki negotovosti, ki je po oceni UMAR-ja prav tako vplivala na nadaljnje višje varčevanje, kot je bilo prisotno pred letom dni.

“V tretjem četrtletju so okrevale tudi investicije v osnovna sredstva, vendar so medletno ostale nižje za 1,8 odstotka. Četrtletno je bilo okrevanje najbolj intenzivno pri investicijah v opremo in stroje, kar je predvsem posledica njihove nizke ravni v drugem četrtletju. Okrepile so se tudi investicije v gradbene objekte in postale medletno celo pozitivne,” poudarjajo pri UMAR in dodajajo, da je bil medletni padec bruto investicij veliko globlji (-19,6 odstotka) zaradi močno negativnega vpliva zalog (prispevek -4,0 o. t.).

Foto: Pixabay

Medletna padca izvoza (-9,5 odstotka) in uvoza (-13,1 odstotka) sta se na račun oživljanja aktivnosti v državah, ki predstavljajo naše glavne trgovinske partnerice, opazno zmanjšala. Še posebej je okreval izvoz blaga v države članice Evropske unije, ki predstavljajo največji delež našega izvoza, vendar je bil medletno še vedno nižji za okoli 6 odstotkov. V večini glavnih dejavnosti je izvoz okreval. Še najbolj vidno v skupini vozil, kjer je bil v drugem četrtletju zaznan največji upad. V tretjem četrtletju se je vidno povečal tudi uvoz blaga, še posebej proizvodov, ki so za vmesno porabo. “Okrevanje v menjavi storitev pa je bilo zaradi počasnejše, zlasti zaradi močno zmanjšanega obsega potovanj. Prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP je bil pozitiven (2,0 o. t.),” poudarjajo in med drugim dodajajo, da je končna državna potrošnja edina komponenta BDP, ki je medletno ostala višja.

Gospodarska pričakovanja so se pričela ponovno slabšati v zadnjem obdobju, kar nakazuje na povečanje medletnega upada gospodarske aktivnosti v četrtem četrtletju

Vir: SURS, Evropska Komisija.

“Gospodarska pričakovanja podjetij in potrošnikov v Sloveniji in v EU so se po aprilskem strmoglavljenju na zgodovinsko najnižje vrednosti od maja do septembra izboljševala zaradi postopnega sproščanja omejitvenih ukrepov in okrevanja aktivnosti. Z vnovičnim poslabšanjem epidemioloških razmer doma in v tujini ter uvedbo obsežnih zaščitnih in omejitvenih pa so se oktobra v Sloveniji začela ponovno slabšati, vendar še ostajajo na višjih ravneh kot spomladi,” poudarjajo na UMAR in dodajajo, da je mogoče v zadnjem četrtletju pričakovati ponovno povečanje medletnega padca gospodarske aktivnosti.

 Na podlagi dostopnih podatkov ocenjujejo, da bodo posledice osredotočene predvsem na storitveni sektor in manj na dejavnosti, vpete v mednarodno menjavo. Po besedah direktorice UMAR za zdaj kaže, da bo upad v večini segmentov manjši kot spomladi, k čemu prispevajo tudi prilagoditve podjetij in potrošnikov novi realnosti, enak ali večji upad pa je pričakovati v gostinstvu in razvedrilnih, športnih, rekreacijskih in osebnih storitvah. “Kar zadeva okrevanje v letu 2021, se to verjetno zamika proti drugemu četrtletju, vse bo odvisno od epidemioloških razmer v Sloveniji in drugih državah, ki so naše pomembne trgovinske partnerice, uvajanja cepiva in odzivnosti politik z ukrepi za blaženje posledic epidemije za gospodarstvo in dohodke prebivalstva,” je zaključila. V pihajočih dveh tednih bodo ocenili uresničevanje Jesenske napovedi za obdobje 2020-2022. “V kolikor bodo potrebni popravki, bomo še pred koncem leta pripravili Zimsko napoved gospodarskih gibanj 2020,” sporočajo.

Nina Žoher