Podjetnik in arhitekt Bojan Gjura si želi graditi na zemljiščih, ki jih je pred leti kot nepozidana poceni odkupoval in bi jih moral po koncu gradnje vrniti Mestni občini Ljubljana. Svetniki četrtne skupnosti Šiška so se soglasno odločili, da se pozidava izloči iz prostorskega načrta. Po besedah četrtne svetnice in poslanke SDS Mojce Škrinjar gre za zemljišče, ki je bilo “pravzaprav kupljeno na način kraje” in gre za dvomljiv posel. “Svetniki smo se soglasno odločili, da predlagamo sklep, da se pozidava oziroma sprememba tega zemljišča za pozidavo izloči iz občinskega prostorskega načrta,” je pojasnila Škrinjarjeva.
V ljubljanski četrtni skupnosti Šiška so tamkajšnji prebivalci zgroženi, saj naj bi na zelenicah in parkih zrasli trije novi vila bloki in dom za starejše občane. Graditi jih želi podjetnik, ki je pred leti od propadlih gradbenih velikanov poceni odkupoval nepozidana zemljišča, ki bi jih po koncu gradnje moral vrniti občini, česar pa ni storil.
Na včerajšnji seji četrtne skupnosti Šiška so se svetniki soglasno odločili za predlog sklepa, da se pozidava zemljišča izloči iz občinskega prostorskega načrta, medijem pa seje niso dovolili snemati. O tej nameri svetnikom niso niti pustili glasovati, kar je po besedah četrtne svetnice in poslanke SDS Mojce Škrinjar nedopustno.
“Seje četrtnega sveta so javne, njihovi zapisniki morajo biti objavljeni na spletnih straneh, zato se mi zdi to povsem nedopustno, da se to zapira. Javnost bi pač morala biti seznanjena z vsem, to je prikrivanje podatkov,” je izpostavila Škrinjarjeva.
Tiskovna agencija Morel je poročala, da je med MOL in Gipossom, Videoartom ter Bojanom Gjuro v teku dolgoletni sodni spor glede večjega števila nepremičnin v ljubljanski soseski med Celovško in Vodnikovo cesto v k.o. Zg. Šiška, in sicer v Mestni občini Ljubljana tožijo naštete na ničnost pogodb, na podlagi katerih so navedeni pridobili ta zemljišča.
“Trdimo, da bi ta zemljišča v tožbi morala biti v lasti MOL in stanovalcev – etažnih lastnikov. Navedene nepremičnine namreč predstavljajo ceste, zelenice, dovozne poti, parkirišča ipd. v soseski v velikosti približno sto tisoč kvadratnih metrov, zato so stanovalci, etažni lastniki na teh parcelah vložili tudi predloge za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL v drugem postopku,” so dejali.
Da bi prekinili dolgoletni spor in prišli do čimprejšnje rešitve, potekajo pogovori za sklenitev sodne poravnave, po kateri je Gjura ponudil Mestni občini Ljubljana brezplačen prenos vseh parcel, razen štirih, ki bi ostale v lasti Bojana Gjure, nato pa bi v Mestni občini Ljubljana s stanovalci uredili tudi razmerja glede pripadajočih zemljišč k njihovim stavbam.
“To pomeni, da bo na območju velikosti okoli sto tisoč kvadratnih metrov zelenic, cest in potk med bloki, ki jih gospod Gjura brezplačno prenaša na MOL, dopustno na novo pozidati samo 1.035 m2 zemljišč (to so površine zelenic), kar znaša en odstotek zemljišča. Skupno bo to približno 40 stanovanj (dovoljene višine P+3), kar pomeni 4.130 m2 bruto etažne površine, zato o prenaseljenosti območja ne moremo govoriti,” so sporočili iz kabineta ljubljanskega župana.
Po njenih besedah gre za zemljišče, ki je bilo “pravzaprav kupljeno na način kraje”. “Sedaj bi na tej zemlji želel graditi gospod Gjura, ko se je soočil s takim uporom stanovalcev je dal predlog, da bi pozidal samo en odstotek tega zemljišča, torej z nekimi bloki, nekih 40 stanovanj, vse ostalo pa bi prepustil občini Ljubljana,” je še obrazložila.
Gre za dvomljiv posel
Po njenem mnenju gre za dvomljiv posel, saj je to zemljišče že občinsko oziroma bi že moralo biti občinsko, če ne bi bilo takratne luknje v zakonu, ki jo je arhitekt Bojan Gjura po njenem mnenju izkoristil. “Kar pa nas je presenetilo pa je to, da je pripravljenost župana in njegove ekipe na tak umazan posel. Mi seveda temu nasprotujemo, po končani seji, kjer je bila odprta tudi za obiskovalce, smo se sami svetniki soglasno odločili, da predlagamo sklep, da se pozidava oziroma sprememba tega zemljišča za pozidavo izloči iz občinskega prostorskega načrta,” je pojasnila.
Če bo to umaknjeno, bo občinski plan sprejet brez te dopolnitve. “Če pa ne bo, potem seveda napovedujemo v Slovenski demokratski stranki tudi začetek zbiranja podpisov za četrtni referendum, da se upremo tej nameri pozidave,” je sklenila Škrinjarjeva.
Sara Rančigaj