fbpx

V občinah Kamnik in Komenda osupli nad idejo ministra za zdravje!

Župan Kamnika Matej Slapar, direktor Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik Sašo Rebolj in župan Komende Stanislav Poglajen. (Foto: Občina Kamnik)

Potem ko si je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan privoščil povsem neprimerne grožnje Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (FIDES), je završala novica o reorganizaciji nujne medicinske pomoči, ki predvideva ukinitev kar 28 dežurnih ambulant, kot si je z naslednjim letom zamislil minister. Ker bodo s tem številni kraji ostali brez dežurnega zdravnika in bodo prikrajšani za oskrbo v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja, ne čudi, da negodovanja ne manjka. Občina Kamnik in Občina Komenda sta se napovedani ukinitvi službe nujne medicinske pomoči na območju občin odločni uprli in na ministra naslovili dopis, kjer zahtevata, da do omenjenih sprememb ne pride. Napovedali so, da bodo uporabili vsa pravna sredstva ter vse oblike pritiska, da ohranijo enoto nujne medicinske pomoči za potrebe občanov obeh lokalnih skupnosti. 

Načrt reorganizacije zajema ukinitev kar 28 dežurnih ambulant. Dežurnega zdravnika naj bi po novem sistemu (neuradne informacije) izgubili naslednji kraji: Gornja Radgona, Ljutomer, Lenart, Slovenske Konjice, Ormož, Črna na Koroškem, Dravograd, Šentjur, Žalec, Laško, Nazarje, Rogaška Slatina, Kozje, Hrastnik, Zagorje, Krško, Radeče, Metlika, Radovljica, Bled, Bohinj, Kranjska gora, Tržič, Kamnik, Trebnje, Ribnica, Logatec in Cerknica.

Podpisniki izrazili svojo osuplost
Pod dopis, ki je bil naslovljen na ministra za zdravje Republike Slovenije Danijela Bešiča Loredana, dr. med., so se podpisali župan Občine Kamnik Matej Slapar, župan Občine Komenda Stanislav Poglajen in direktor Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik Sašo Rebolj, dr. med, razkriva portal Kamnik.info. V uvodu dopisa so podpisani poudarili, da so naravnost osupli nad napovedano uvedbo nove mreže Nujne medicinske pomoči, v okviru katere je predvidena ukinitev zdravnika v nujni medicinski pomoči in dežurne službe v celoti v roku enega leta tudi na območju občine Kamnik in Komenda ter preusmeritev delovanja tovrstne službe s sedežem v občini Domžale. Ob tem so poudarili, da je za vedno bolj starajoče prebivalstvo nujno, da se pri zagotavljanju storitev poskrbi za ustrezno organiziranost in delovanje zdravstvenega sistema na primarni ravni. Spomnili so, da zakon o lokalni samoupravi določa, da so župani na lokalni ravni obvezani, da v čim večji meri poskrbijo za visoko raven zdravja številnih občanov.

V nadaljevanju dopisa so podpisani poudarili, da od delovne skupine zahtevajo umaknitev predloga za ukinitev dosedanje dobro organizirane službe nujne medicinske pomoči na njihovem območju. Ob tem pa želijo pojasnilo, kaj natančno se predvideva z ekipo Nujne medinske pomoči Kamnik. Prav tako želijo izvedeti, kaj naj bi bila prednost sedež omenjenega centra v Domžalah. Slednja je namreč geografsko gledano bližje kot Kamnik in Komenda. “Ocenjujemo, da je predlog za reorganizacijo službe nujne medicinske pomoči nesprejemljiv, saj bi slednje pomenilo, da se na celotnem območju obeh občin (Kamnik in Komenda), ki imata skorajda 37 tisoč prebivalcev, dostop do zdravnika v nujnih primerih tako rekoč ukine,” so izpostavili kritično in ob tem dodali, da je nemogoče ob tem pozabiti na geografske značilnosti obeh občin.

Pri reševanju življenj šteje vsaka minuta
“Obe občini namreč pokrivata skupaj skoraj 300 km² površin, pri čemer so lokalne ceste v dveh tretjinah speljane na dokaj zahtevnih hribovitih območjih. Do najbolj oddaljene točke v občini Kamnik znaša razdalja skoraj 30 km, zato si je nemogoče predstavljati, da za tako oddaljena naselja oz. njeno prebivalstvo predvidena sprememba organiziranosti omenjene službe ne bi predstavljala težav. Občina Kamnik ima kar 22 krajevnih skupnosti in 102 naselji, med katerimi so marsikatera precej oddaljena od središča, slabih 16 tisoč prebivalcev (okoli 50 odstotkov vsega prebivalstva) pa živi izven mesta Kamnik z okolico. Občina Kamnik je – razen občinskega središča – reliefno izrazito razgibana, številna naselja so zaradi že omenjenih geografskih značilnosti precej oddaljena od občinskega središča,” pojasnjujejo podpisniki dopisa in ob tem dodajajo, da je potrebno zavedanje, da prav vsaka minuta šteje, ko gre za reševanje življenj.

Minister za zdravje Daniel Bešič Loredan (Foto: STA)

Po njihovih besedah je razmišljanje, da lahko vozilo nujne medicinske pomoči iz Domžal pripelje na kraj reševanja hitreje, kot je slednje mogoče iz Kamnika, popolnoma nerealno. Kot pravijo, so ekipe nujne pomoči iz Kamnika izjemno strokovno usposobljene. Veliko prednost pa predstavlja tudi poznavanje domačega terena, tam je namreč zahtevno cestno omrežje, seznanjeni so tudi s tem, kako dostopati do oddaljenih naselij, ki jih v nekaterih primerih ne najde niti navigacija (oziroma je pod vprašajem pravilnost podatkov). “Višje ležeči poseljeni kraji so na nadmorski višini med 500 in 800 metri, posebno pozornost je na teh mestih treba nameniti tudi v zimskem času. Tovrstnih specifičnosti enostavno ni mogoče spregledati. Posledično se nam upravičeno zastavlja vprašanje, kako se bo na tako zastavljen predlog za reorganizacijo nujne medicinske pomoči odzvalo številno starejše prebivalstvo, ki živi v oddaljenih in težko dostopnih krajih Tuhinjske doline, doline Črne ter v zaselkih pod Krvavcem. In še bi lahko naštevali!” poudarjajo podpisniki in dodajajo, da obstaja velika možnost, da se ti na račun oddaljenosti do zdravnika v Domžalah ne bodo odločali za njegov obisk. Tudi tedaj ne, ko je njihovo življenje ogroženo.

Dejavnik tveganja sta turizem in povečani prometni tokovi
Močno povečani prometni tokovi po besedah podpisnikov predstavljajo pomemben dejavnik tveganja, ki lahko vpliva na poslabšanje zdravstvenega stanja prebivalstva občin Kamnik in Komenda. “Ocenjujemo tudi, da bo obstoječi vedenjski vzorec, po katerem prihajajo po pomoč v Kamnik, pri podeželskem prebivalstvu zelo težko spremeniti. Poleg omenjenih specifičnosti je zato treba upoštevati tudi tako imenovani sociološki in psihološki vpliv na počutje in zdravje ter na njihovo odločitev, v kolikšni meri bodo sploh pripravljeni oz. zmožni koristiti bistveno bolj odmaknjene zdravstvene storitve,” navajajo in dodajajo, da kar tako ne poudarjajo pomena izrazito negativnega vpliva prostorsko-časovnega dejavnika v povezavi z močno povečanimi prometnimi tokovi. Skozi Kamnik namreč potekata dve prometno močno obremenjeni državni cesti: Trzin – Mengeš – Kamnik – Motnik – Ločica in Trzin – Mengeš – Kamnik – Črnivec – Mozirje. Povrhu vsega pa večkrat pride do preusmeritev prometa iz avtocestnega odseka Ljubljana – Celje – Maribor na državno cesto Kamnik – Motnik – Ločica. “To posledično predstavlja dodatni dejavnik tveganja pojavnosti večjega števila prometnih nesreč in potrebe po takojšnji intervenciji s strani obstoječe in dobro organizirane kamniške nujne medicinske pomoči,” dodajajo.

V dopisu so med drugim izpostavili zavedanje, da je občina Kamnik turistično zelo obiskana. Obiskovanje turističnega kompleksa Terme Snovik, območja Velike planine in gorskega sveta tako v letnem kot zimskem času so izpostavili kot pomemben dejavnik povečanega tveganja za zdravje domačih in tujih gostov. “V prvi polovici leta 2022 je občino Kamnik obiskalo kar 15.832 obiskovalcev. Skupaj je bilo v Kamniku opravljenih 37.378 nočitev, med omenjenimi gosti pa je največ turistov v prvem polletju 2022 prespalo v Termah Snovik (slabih 37 odstotkov), ki tako ostajajo največji turistični ponudnik v Kamniku. V letošnjem letu so pred glavno turistično sezono različni ponudniki koč na Veliki planini zbrali vsi skupaj slabih 17 odstotkov od vseh nočitev v Kamniku,” so navedli za lažje razumevanje in ob tem dodali, da ljudje Veliko planino obiskujejo tudi pozimi. Ker pa je poleg pohodništva v času zime prisotno tudi smučanje in sankanje, je mogoče, da na razgibanem terenu pride do najrazličnejših nesreč. “Tudi s tega zornega kota je zato nedopustna neprisotnost stalne nujne medicinske pomoči na območju, kjer prihaja do raznovrstnih športnih poškodb in posledično potrebnih pogostejših intervencijah oz. nudenja drugih nujnih zdravniških pomoči, ki jih med drugim sicer zahteva pojavnost gorskih nesreč.”

Trend nesreč v zadnjih desetih letih na področju sistema zaščite, reševanja in pomoči se v občinah povečuje in znaša nad 300 intervencij, ki jih opravijo gasilci in gorski reševalci na letni ravni (v zadnjih letih je tudi vedno več nesreč v cestnem prometu). “Dodati velja, je v letu 2021 Društvo gorska reševalna služba Kamnik opravilo 49 intervencij, od tega 7 iskalnih in 42 reševalnih intervencij. Glede na izjemno zahtevne okoliščine reševanja je bil 21-krat klican na pomoč helikopter, člani taistega društva pa so v navedenem obdobju opravili skupaj 862 reševalnih ur,” poudarjajo.

Foto: Občina Kamnik

Neodgovorno bi bilo, da brez nujne medicinske pomoči ostanejo otroci in mladostniki s hudimi zdravstvenimi težavami!
V tem trenutku za paciente na njihovem območju skrbi urgentna ekipa z zdravnikom 24 ur na dan, vse dni v letu. Ločeno od splošnih in družinskih ambulant pa deluje služba nujne medicinske pomoči.  “Enota kamniške nujne medicinske pomoči je letos opravila skoraj 1.500 nujnih intervencij, urgentno ambulanto je obiskalo 14 tisoč pacientov, obe številki iz leta v leto naraščata. Enota NMP Kamnik že sedaj razpolaga z 21 zaposlenimi, 6 reševalnimi vozili, vozilom urgentnega zdravnika, reanimacijsko sobo, malo kirurgijo, ambulanto za rdečo cono, sivo cono, še dvema ambulantama za preglede, dvema urgentnima ultrazvokoma, vso potrebno point-of-care laboratorijsko diagnostiko, v delovnem času tudi RTG, UZ z dvema specialistoma radiologoma, certificiranim biokemijskim laboratorijem v stavbi in lekarno, prav tako v stavbi, kjer je tudi nujna medicinska pomoč,” pojasnjujejo in spominjajo, da v Kamniku že vrsto let organiziran Javni zavod CIRIUS Kamnik, čigar poslanstvo je, da skrbi za otroke in mladostnike s posebnimi psihofizičnimi potrebami. Ukinitev službe nujne medicinske pomoči za otroke in mladostniki s hudimi zdravstvenimi težavami bi bilo po njihovih besedah povsem neodgovorno. Nekateri, ki obiskujejo omenjeni zavod, dihajo le s pomočjo ventilatorja. “V primeru nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja, menimo, da bi bilo ob odsotnosti zdravnika v neposredni bližini (gre za oddaljenost približno 200 metrov) ob zapletih bolezni resno ogrozila zdravje in celo življenje oskrbovancev”, so jasni in dodajajo, da se lahko zgodi, da bi veliko otrok v nekem momentu potrebovalo nujno zdravstveno oskrbo (v Kamniku je 5 osnovnih šol z 8 podružnicami, šola za otroke s posebnimi potrebami, Osnovna šolo 27. julij Kamnik, javni vrtec s 14 enotami, 3 zasebni vrtci, Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik in Javni zavod CIRIUS Kamnik; v Komendi imajo osnovno šolo z enoto v Mostah in javni vrtec, prav tako z enoto v Mostah in dva zasebna vrtca”. Ni pa mogoče tudi spregledati, da Občina Kamnik zagotavlja zdravstveno oskrbo z nujno medicinsko pomočjo tudi Domu starejših občanov Kamnik, kjer prebiva 181 stanovalcev, in lastnikom varovanih stanovanj, katerih večino predstavljajo starejši ljudje.

Uporabljena bodo vsa pravna sredstva 
Podpisniki poudarjajo, da bodo uporabili vsa pravna sredstva ter vse oblike pritiska, da ohranijo enoto nujne medicinske pomoči za potrebe občanov obeh lokalnih skupnosti. “Ob vnovičnem poskusu ukinjanja omenjene službe se nam zastavlja resno vprašanje, ali je Vlada oziroma Ministrstvo za zdravje po protestu v letu 2015 zgolj prilagodila standarde in normative za ustanovitev centra glede na vse kazalnike tako po številu prebivalcev kot tudi po velikosti ozemlja,” se sprašujejo in dodajajo, da je predvideni ukrep spremembe dosedanje organiziranosti službe nujne medicinske pomoči za občini Kamnik in Komenda ter Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik nesprejemljiv. Ta namreč ne predstavlja zdravorazumskega razmišljanja, življenje je namreč eno samo in ob vsaki nesreči štejejo ne le minute, temveč sekunde.

“Nikakor ne moremo pristati na razmišljanje, da bi se z reorganizacijo službe nujne medicinske pomoči domnevno privarčevalo nekaj finančnih sredstev oziroma prerazporedilo naše kadre na delovišča v drugih mestih, pri čemer se ne sledi specifičnim potrebam lokalnega prebivalstva. Glede na argumente, ki jih navajamo, smo prepričani, da bi vsaka drugačna odločitev, kot jo predstavlja ohranitev enote Nujne medicinske pomoči v Kamniku, pomenila kratkoročno, še posebej pa dolgoročno ogrožanje zdravja lokalnega prebivalstva ter vseh drugih obiskovalcev naših dveh občin,” poudarjajo in zahtevajo, da se reorganizacijo, ki ne vključuje enote nujne medicinske pomoči Kamnik, umakne. “Prepričani smo, da bo enota Nujne medicinske pomoči ostala v Kamniku in verjamemo, da bomo skupaj z občankami ter občani to tudi dosegli!”

Foto: STA

Za konec so zapisali, da upravičeno pričakujejo, da bo minister prisluhnil vsem navedenim argumentom. Vsaka druga odločitev oziroma odmik oz. poslabšanje trenutnega stanja po mnenju spodaj navedenih podpisnikov pomeni namreč resno ogrožanje življenja in zdravja njihovih prebivalcev kot tudi številnih obiskovalcev. “Ob ugotovitvi, da se dostopnost do družinskih zdravnikov zmanjšuje, bi ukrep predvidene ukinitve nujne medicinske pomoči pomenil, da bi v Kamniku in Komendi ostali tudi brez prepotrebne takojšnje prve medicinske oskrbe. Zavedati se je treba, da bodo odločevalci tako na individualni kot na kolektivni ravni s svojim prispevkom k ukinitvi nujne medicinske pomoči v Kamniku pomembno vplivali tako kratkoročno, še bolj pa dolgoročno na povečano umrljivost naših prebivalcev ter poslabšanje njihove pričakovane življenjske dobe,” so zaključili kritično.

Nina Žoher