Fiskalni svet vlado opozarja na neustrezno proračunsko načrtovanje. Lanskoletni proračunski primanjkljaj je bil precej nižji, kot ga je vlada predvidela v rebalansu. Fiskalni svet tudi tokrat opozarja, da vlada namenoma ustvarja precejšnji manevrski prostor za neupravičeno porabo.
Proračunski primanjkljaj v letu 2022 je bil zaradi nižjih izdatkov, povezanih s covidom-19, precej nižji kot v letu 2021. S sprejetim proračunom za leto 2023 pa je predvideno občutno poslabšanje, saj naj bi “očiščeni primanjkljaj”, podobno kot leta 2020, znašal okoli 1,5 milijarde evrov, čeprav naj bi bili prihodki v enakem obdobju višji za okoli 4,4 milijarde evrov.
V lanskem letu so stroški, povezani s covidom-19, znašali 864 milijonov evrov. Pomemben del teh odhodkov so stroški dela v zdravstvu, ki pa v veliki meri niso neposredno povezani z epidemijo in bodo proračun bremenili tudi v prihodnje.
Ukrepi za blažitev draginje v letu 2022 so stali 470 milijonov evrov. S sprejetjem dodatne zakonodaje decembra naj bi doslej sprejeti ukrepi za blažitev draginje z vplivom na državni proračun letos znašali kar okoli 1,6 milijarde evrov.
V fiskalnem svetu poudarjajo, da mora vlada v prihodnje bistveno več naporov vložiti v izboljšanje verodostojnosti proračunskega načrtovanja.
Pomurske novice