Na včerajšnji seji vladnega odbora za gospodarstvo je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep, da ne podpira vloženih amandmajev k predlogu rebalansa proračuna za letošnje leto, prav tako zavrača mnenja Državnega sveta o predlogu rebalansa letošnjega državnega proračuna in o predlogu novele zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024. Vlada je zopet priznala, da je ključni razlog za pripravo rebalansa reorganizacija vlade, ki je delovanje vlade občutno podražila.
Državni svet je vlado pozval, naj prisluhne reprezentativnim združenjem občin in poišče ustrezno rešitev za dodatno financiranje občin, a je za ministre koalicijskih stran Gibanje Svoboda, SD in Levica s podporo poslancev delovanje lokalnih skupnosti drugorazredna tema. Še več. Številni napovedani razpisi za sofinanciranje investicijskih projektov, za katere je bivša vlada že zagotovila sredstva iz evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost, se odmikajo, poleg tega pa je vlada z nepremišljeno plačno politiko v javnem sektorju občinam naložila le dodatne stroške.
Vlada sicer ugotavlja, da je finančno stanje občin stabilno in vzdržno. A če bi občinske uprave funkcionirale na enak način kot aktualna vlada, bi večina občin že bankrotirala. “Morebitni dodatni ukrepi pomoči države bi povzročili negativni učinek na splošni makroekonomski in fiskalni okvir države. Pri izvajanju makroekonomske politike je treba zagotavljati fiskalno stabilnost ter trajen in stabilen narodnogospodarski razvoj, ki je v interesu države kot celote,” so zapisali v odgovoru državnim svetnikom. Glej ga zlomka, ravno na to je vlado že večkrat opozoril Fiskalni svet, kar pa je vlada v stilu prepotentnosti njenega predsednika Goloba do sedaj gladko zavračala.
“Glede pomisleka in nestrinjanja Državnega sveta o znižanju proračunske rezerve vlada pojasnjuje, da so razlog za to spremenjene okoliščine na področju blaženja posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo, saj so bile razmere na trgu energentov ob pripravi sprememb proračuna 2023 bistveno bolj nepredvidljive v primerjavi s trenutnimi razmerami,” so še zapisali v odgovoru Državnemu svetu. Tudi v tem delu odgovora so “pozabili” zapisati, da je proračunska rezerva zmanjšana zaradi tako imenovanega “očiščenega” primanjkljaja brez učinka interventnih ukrepov, ki je po mnenju predsednika Fiskalnega sveta Davorina Kračuna izključni razlog za občutno povečanje primanjkljaja glede na lansko leto.
Tako je mogoče razumeti nenadno odločitev o ukinitvi dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja – in to kar na dopisni seji. Za tovrstne odločitve naenkrat ni več koalicijskih vrhov in nobenih časovnic. Smo pa priča vse pogostejšim srditim polemikam prvakov vseh treh vladnih strank z opozicijo, ki jih v prvih mesecih po nastopu mandata Golobove vlade ni bilo.
Vladne stranke so pograbile ideološke teme v trenutku, ko je vlada deležna kritik o reformnem zastoju. Od takrat naprej je na dnevnem redu vlade ideološka konfrontacija predvsem s Slovensko demokratsko stranko, saj smo iz dneva v dan pogosteje priča metanju ideoloških kosti, na katere se opozicija ostro odziva. In tako je gospodarska svinjarija današnjega dne naslednji dan že pozabljena.
Pomurske novice