fbpx

Z ukinitvijo dolgotrajne oskrbe bo posebej prizadeto podeželje

Gre z ukinitvijo dolgotrajne oskrbe predvsem za nabiranje političnih točk vladnih strank?

V nedeljo bomo glasovali o zamiku ali celo ukinitvi dolgotrajne oskrbe. Obstoječi zakon, ki ga je po dolgih letih uspela sprejeti prejšnja vlada, zajema tako oskrbo ljudi v domovih za starejše kot tudi oskrbo ostarelih in vseh pomoči potrebnih na podeželju, ki živijo v lastnih domovih. Slednjih je na podeželju veliko večji odstotek kot ostarelih in pomoči potrebnih v mestih, ki v starosti brez večjih težav zamenjajo lastno stanovanje v bloku z domom za starejše.

Zakon o dolgotrajni oskrbi starostnikom, invalidom in ostalim pomoči potrebnim omogoča državno pomoč pri oskrbi. Z zamikom izvajanja zakona na leto 2024 ali 2025 bo aktualna vlada prikrajšala pomoči potrebne predvsem na podeželju, ki živijo v lastnih domovih.

Praktično nemogoče je srečati osebo, ki ima na svojem domu ostarelega ali drugega pomoči potrebnega svojca, ki bi se strinjal z ukinitvijo dolgotrajne oskrbe. Ukinitev v glavnem podpirajo na podlagi “anti Janša” argumenta ali pa zgolj iz nepoznavanja področja v poplavi manipulacij vladi naklonjenih medijev.

Ker imamo volitev in referendumov že čez glavo, aktualna vlada računa na pasivnost državljanov in upa, da bo udeležba na referendumu tako nizka, da odločitev zaradi prenizke udeležbe enostavno ne bo veljavna. Zakon, ki je seveda potreben manjših popravkov in sprejema podzakonskih aktov, pomaga vsem. Tako prebivalcem urbanih naselij kot tistim na podeželju. Razlika je v tem, da v primeru ukinitve zakona kratko potegnejo prebivalci podeželja, ki se za selitve v domove starejših iz različnih razlogov ne odločijo.

Gre pri ukinitvi zakona o dolgotrajni oskrbi za politični motiv? Seveda. Na podlagi volilnih rezultatov je moč sklepati, da stranke aktualne vlade v sestavi Gibanje Svoboda, SD in Levica beležijo v mestih veliko večjo podporo, na podeželju pa večji odstotek ljudi podpira tako imenovane desne stranke, ki so skupaj s sredinskimi strankami obstoječi zakon tudi sprejele.

V primeru zavrnitve zamika na referendumu bo zakon stopil v veljavo s prvim januarjem 2023, kar pomeni, da bodo dolgotrajne oskrbe deležni tudi ljudje na podeželju, ki živijo na svojih domačijah.

Pomurske novice