fbpx

Zanimivi in smeli načrti: Naravni turistični park Kostel

Župan Občine Kostel Ivan Črnkovič.

V občini Kostel si želijo narediti preboj v tamkajšnjem turizmu, zato so z novim županom Ivanom Črnkovičem stekla prizadevanja za vzpostavitev Naravnega turističnega parka Kostel. Prvi konkreten korak v tej smeri je oblikovanje delniške družbe Turistični park Kostel, ki bo vodila celoten projekt in je tik pred ustanovitvijo.

Župan Ivan Črnkovič je prejšnji teden za Slovensko tiskovno agencijo povedal, da je namen parka vzpostaviti in zgraditi potrebno infrastrukturo za razvoj turizma v občini, saj te trenutno z izjemno nekaj zasebnih ponudnikov ni. Delničarji delniške družbe Turistični park Kostel bodo večinoma domačini, njihovi sorodniki in prijatelji Kostela. Hkrati vabijo tudi druge, da se jim pridružijo.

Nova družba bo imela okoli 200.000 evrov ustanovnega kapitala, občina, ki ima okoli 700 prebivalcev, pa naj bi vložila v družbo nekatera potrebna zemljišča in zagotovila potrebne spremembe prostorskega načrta. Po idejni zasnovi načrtujejo izgradnjo potrebne infrastrukture za sprejem do 20 avtodomov in več deset standardnih šotorov ter postaviti 30 šotorov za glamping in 10 hiš na drevesu. Želijo zgraditi tudi eno ali dve kopalni jezeri ter ribnik za lovljenje rib, gostilno z veliko teraso in recepcijo.

Najprej načrtujejo ureditev kopalnega jezera, gostilne in potrebne infrastrukture za avtodome in šotore za kampiranje. “Kdaj se bo to zgodilo, je odvisno od pridobivanja potrebnih dovoljenj, načrtujemo pa, da bi lahko z gradnjo začeli v letu dni,” je za Slovensko tiskovno agencijo še povedal Črnkovič. Začetni denar za gradnjo bo družba Turistični park Kostel dobila s posojilom, nato pa bodo gradili postopoma, odvisno od zaslužka.

V občini si tudi želijo, da bi bolj zaživel grad Kostel, ki je eden največjih gradov v Sloveniji. Grad trenutno občina le vzdržuje, da ne propada, za večje projekte pa ni dovolj denarja. Glede na izdelano študijo bi razvoj terjali 10 milijonov evrov, občina pa lahko glede na zdajšnje proračune letno v razvoj nameni le 300 tisoč evrov.

Poznamo Kostel?
Kostel, zemljepisno razgibana in v etnografskem pogledu zanimiva pokrajina leži na jugovzhodni meji Slovenije, ob mejni reki Kolpi. Rečna dolina pomeni tolikšno zarezo v pokrajino, da so v preteklosti predlagali, naj bi imeli na severozahodu Kolpo za geografsko mejo Balkanskega polotoka. Na tej krajinski ločnici se ni ustavila samo jezikovna meja med slovenskim in hrvaškim jezikom, ampak tudi politična meja med nekdanjo Kranjsko in Hrvaško. Kostel obsega 5667 hektarjev in ima okoli 700 prebivalcev. Meja Kostela poteka od Grglja do Srobotnika ob Kolpi, od tod se vzpenja po pobočju zahodnega roba gozda Stružnice, čez polje med Dolenjo Brigo in Jesenovim vrtom, mimo Ajbla in Kaptola na Ograjsko gmajno in se nadaljuje po robu Zdihovske stene po vrhu 695 m visoke Jelovice in po grebenu nad Kolpo z zaključkom pri Grglju. Redko naseljeno, močno gozdnato, predvsem pa z listnatim drevjem poraslo pokrajino označujejo značilne kraške planote s številnimi vrtačami in vrhovi, ki se vzpenjajo od 550 m do 901 m (Kapič) nadmorske višine.

Kostel, tako pokrajina kot prebivalci, dolguje svoje poimenovanje kostelskemu gradu oz. naselbini pod njim, ki je prvič omenjen kot Costel leta 1336. Grad, zgrajen na koničastem hribu nad Kolpo so imenovali Castell, Khostl, Kostel (castellum – trdnjava ali zatočišče), v nemški obliki pa se omenja kot Graffenwarth (grofovska straža). Kostel že od nekdaj na skopi zemlji ni mogel preživljati vseh svojih ljudi, zato so iskali razne dodatne vire zaslužka. Najpomembnejši vir sta predstavljala tovorništvo in krošnjarstvo. Kostelci so si na svojih popotovanjih po svetu predvsem kot krošnjarji širili znanje in splošno duhovno izobrazbo. Kostelski ljudski običaji, navade, pesmi, noša in narečje so se razvijali in oblikovali na geografsko in zgodovinsko zaokroženem ozemlju. Kostelsko narečje se je od 16. stoletja dalje, ko se je staro prebivalstvo mešalo s priseljenci iz Hrvaške in nemških sosedov, razvilo v svojevrsten govor. Kostelska pokrajina je mnogim dobro poznana, saj je s svojo neokrnjeno naravo, rastlinskim in živalskim svetom neponovljiv naravni biser.

Med naravnimi lepotami Kostela moramo najprej omeniti mejno reko Kolpo, ki je ena najčistejših v Sloveniji. Ob glavni cesti v bližini Fare je lep slap Nežica. Stružnica je tipična kraška planota, polna vrtač in vrhov, ki segajo od 550 do 900 m nadmorske višine. Nad Kužljem se dviguje Kuželjska stena z naravnim oknom. Kot zgodovinsko središče pokrajine in priča preteklega življenja je grad Kostel z naseljem najstarejši in najpomembnejši kulturno zgodovinski spomenik Kostela. Grad je priljubljena turistična točka, s katere je mogoč enkraten pogled na kanjon reke Kolpe. Grajski kompleks Kostel je po velikosti takoj za celjskim gradom, ki velja za največjega na Slovenskem in edini, ki v sebi združuje grad in živeče naselje pod njim. Grajski prostor vključuje tudi cerkev Sv. Treh kraljev iz gotskih časov. Področje Kostela ima vse naravne danosti za razvoj kvalitetnega turizma. Reka Kolpa omogoča poleg ribolova tudi druge športe, predvsem pa že uveljavljeni rafting ter vožnjo s kajaki in kanuji. Razvija se lovski turizem ter tudi druge oblike ekološkega kmetijstva.

Moja-Dolenjska