fbpx

Združenje za svetovalni inženiring na strokovnem posvetu o prihodnosti investicij, kadrovskih problematikah in gradbeni zakonodaji

Združenje za svetovalni inženiring v okviru Gospodarske zbornice Slovenije je organiziralo strokovni posvet na temo prihodnosti investicij in svetovalnega inženiringa v investicijskem procesu. Osrednja tema je potekala o novostih digitalizacije, kako bo z njo v prihodnosti, o kadrovskih problematikah in gradbeni zakonodaji.

Predsednik Združenja za svetovalni inženiring mag. Uroš Mikoš je poudaril, da igra združenje, kljub majhnosti, pomembno vlogo pri razvoju gospodarstva. Pomembnost svetovalnih inženiringov se izpostavi predvsem pri kompleksnih in zahtevnih investicijah. Govoril je tudi o posodobitvi železniške infrastrukture, izgradnji jedrske elektrarne v Krškem ter hidroelektrarnah na Savi in Dravi. Kot enega izmed glavnih ciljev je poudaril program energetskega prehoda do leta 2050. Nanašal se je predvsem na etapne cilje in s kakšnimi strategijami bodo te cilje tudi dosegli. Dodaja, da je bilo v zadnjih letih na tem področju narejeno bolj malo, saj so cilji neposredno povezani z investicijami. Ukrajinska kriza je samo še povečala pritisk na izvedbo teh programov, ne samo energetskega prehoda, ampak tudi v smislu odvisnosti uvoza energentov. Ocenjuje, da svetovalni inženiring potrebuje kadre, ki imajo znanje, izkušnje, organizacijske veščine in ustrezno poslovnost za realizacijo takšnih ciljev. V Združenju si prizadevajo, da je svetovalni inženiring obravnavan kot gospodarska dejavnost, ki je za državo bistveno bolj pomembna, kot kaže njena finančna moč. Svetovalni inženiring (projektanti, nadzorniki, svetovalci) namreč opravljajo najbolj subtilne in pomembne naloge pri razvoju ter izvajanju investicij. V okviru GZS so organizirali delovanje Strateškega sveta za investicije in gradbeništvo, ki usklajuje interese investitorjev, izvajalcev in svetovalnih inženiringov ter išče poti v smeri izboljšanja izvajanja investicij. Kot drugo področje še izpostavlja delovanje Akademije gradbenih investicij, s katero želijo prispevati k izboljšanju situacije na področju kompetentnih kadrov.

Na okrogli mizi so svetovalec uprave IBE Uroš Mikoš, svetovalec uprave SAVAPROJEKT Peter Žigante, profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo dr. Žiga Turk, član uprave DARS Boštjan Rigler, poslovni direktor GEN energije Danijel Levičar in član uprave CGP Edo Škufca spregovorili o digitalizaciji in kadrih pri investicijah. Sogovorniki ocenjujejo, da je eden ključnih dejavnikov konkurenčnosti v širšem gradbenem sektorju ravno digitalizacija, svetovalni inženiring pa je prvi v panogi na področju digitalizacije. Žal Slovenija v digitalizaciji zaostaja, kar bo potrebno nadomestiti. V decembru 2021 sprejet gradbeni zakon GZ-01 ima podane usmeritve, da do leta 2025 vse pomembnejše gradbene investicije v državi izvedemo po BIM tehnologiji (Building Information Modeling). Slednja predstavlja enega od pomembnejših sestavnih delov digitalizacije, ki pa obravnava predvsem projektiranje in upravljanje. Tudi ostale segmente, kot so gradnja, vodenje projektov in nadzor, bo treba pospešeno digitalizirati in se pripraviti na bolj učinkovito prihodnost.

Vodenje investicij, projektiranje in gradnja objektov je lahko učinkovita samo z odličnimi, izkušenimi in kompetentnimi kadri. Projekcija stanja gradbenih inženirjev na trgu v prihodnjih letih je pokazala pomanjkanje, ki se bliža številu 1000. Navedeni manko bo možno nadomestiti predvsem z digitalizacijo. Kako do novih kadrov v branži, so se spraševali na okrogli mizi?

Dolgoročne rešitve pri reševanju problematike s kadri vidijo v številnih stimulacijskih orodjih in splošnem dvigu ugleda poklica gradbenika, ki je s propadom velikega dela gradbeništva po finančni krizi izredno upadel. Želijo si večjega zanimanja za vpis na gradbenih in drugih tehničnih fakultetah ter več kakovostnih diplomantov, ki bi doprinesli k razvoju stroke, povečali tehnološki razvoj in olajšali delo v investicijah. Kratkoročne rešitve pa vidijo v skrbi za zaposlene, dvigu plač, spodbujanju pridobivanja strokovnih veščin in nadaljnjega izobraževanja in napotitvi na mednarodne strokovne ekskurzije, sejme ter izpopolnjevanja. Po njihovem mnenju bi dodatno pripomogla med drugim tudi organizacija rednih podrobnih zdravniških pregledov in uporaba najsodobnejše informacijske strojne ter programske opreme. Najpomembnejši element za tri četrtine zaposlenih v svetovalno inženirskih družbah pa predstavljajo plače, ki so glede na to, da panoga zaposluje več kot 80 % zaposlenih z visoko in višjo izobrazbo, nizke. Cilj družb je torej dvigniti prihodke, spodobno plačati zaposlene in opravljati vrhunsko storitev.

Teh tem so se skozi predavanja dotaknili tudi govorniki. Podpredsednik GZS in poslovni direktor GEN energije Danijel Levičar pravi, da posvet prispeva k ustvarjanju ustreznega družbenega konsenza za prihodnji infrastrukturni energetski razvoj. Kot govornik je nastopal v vlogi investitorja, ki je ključna pri uspešnosti vseh projektov. Ocenjuje, da ‘surfamo’ na valovih vizionarske infrastrukture energetske politike 60. in 70. let prejšnjega stoletja, ki je razumela pomen energetike, medtem ko smo danes pred enakimi izzivi. Izpostavil je, da so v okviru Strateškega sveta za energetski prehod pričeli javno razpravo o energetskem prehodu, investicijah in družbenih spremembah, ki izhajajo iz energetskega prehoda. Njihova želja je, da se tudi začne javna razprava, kjer se soočijo različni scenariji energetskega prehoda. Ključni izziv, ki ga bodo reševali, pa je zagotavljanje električne energije v prihodnosti. Bomo ustvarili pogoje, da bomo po letu 2030 energetsko neodvisni ali bomo 50 % potrebne energije prisiljeni uvažati? To je sedaj vprašanje.

Generalni direktor ELEA iC Angelo Žigon je pojasnil, da je v zadnjih letih gradbeništvo prizadelo kar nekaj kriz svetovnih razsežnosti, medtem ko so njihove storitve ključne za razvoj in prihodnost države. Želi si stabilnih in dolgoročnih investicij, fokus pa usmerjajo na cilje, ki so izvedljivi in realni znotraj Zbornice. Na koncu je še podal nekaj pobud, ki bodo pripomogle k boljšemu delovanju podjetij. Te so nujna indeksacija pogodb svetovalnega inženiringa, stabilnost gradbene zakonodaje, zaščita avtorskih pravic projektantov, več vpisa na tehnične fakultete in dostojne cene storitev.

Bojan Ivanc iz GZS je spregovoril o poslovanju podjetij svetovalnega inženiringa v letih med 2019 in 2021, kjer je med drugim izpostavil analizo, ki jo je izdelala GZS. V njej je bilo zajetih 20 glavnih slovenskih podjetij svetovalnega inženiringa, ki odražajo celotno situacijo v branži. Ta pa kaže, da je letni prihodek podjetij v teh letih zrastel iz 100 milijonov na 140 milijonov evrov, realno pa še vedno za približno 20 % zaostajajo od najboljšega leta 2008. Opozoril je tudi, da so po njihovi oceni v letu 2021 stroški dela naraščali, medtem ko je dodana vrednost ostajala na isti ravni.

Profesor na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo dr. Žiga Turk je predstavil kadrovske izzive v investicijski in gradbeni dejavnosti ter kakšno je stanje. Opozoril je na velik primanjkljaj, ki ga imamo tako pri vpisu kadrov kot tudi pri številu študentov, ki dejansko zaključijo študij. Kako biti optimističen, če se na fakulteto vpisuje manj študentov z manj tehničnimi znanji? Izpostavil je kratkoročne ukrepe, ki so boljše upravljanje s človeškimi viri, zadrževanje v aktivnosti inženirje, ki imajo možnost upokojitve, digitalizacija in tehnološki razvoj, specializacija za dvig produktivnosti ter do šolanje sorodnih kadrov. Ukrepi na daljši rok pa so: promocija gradbenih poklicev, štipendiranje in upoštevanje zlatega investicijskega pravila.

Andrej Jan iz podjetja PNZ je govoril o kadrih v svetovalnih inženirskih podjetjih in kako bi jih lahko dobili v prihodnosti. Ocenjuje, da bodo kadrom morali dvigniti plače, saj bodo le tako lahko povečali ugled poklica, več bo vpisanih študentov, bolj sposobni pa bodo lahko prišli do najpomembnejših funkcij in tako sklenili tokokrog kadrov. Pomemben pa je tudi odnos do zaposlenih in možnosti za razvoj.

Elvis Štemberger iz podjetja IBE je dejal, da imamo izjemno nizko stopnjo digitalizacije na področju gradbeništva ter smo v zaostanku za EU in ZDA. Ker je gradbeništvo zelo pomemben sektor z veliko zaposlenimi, si na državni ravni zasluži večjo pozornost ne samo s spremenjenim zakonom, ampak tudi s podzakonskimi akti, ki bodo vse sodelujoče usmerjali k nujno potrebnemu digitalnemu prehodu.

Samo Pleterski iz DRI je naštel problematike gradbeništva v Sloveniji. Te so nesistematično zbiranje podatkov, hramba le-teh na veliko lokacijah, zaradi česar se hitro izgubijo. Razvoj gradbeništva omejujejo tudi nejasni protokoli in obveznosti sodelujočih. Po njegovih besedah potrebujemo okolje, ki omogoča učinkovito ter točno upravljanje ter izmenjavo podatkov med vsemi člani in fazami.

Ivan Rus iz podjetja Axis je govoril o portalu za upravljanje z dokumentacijo in projektnih portalih. Cilj je vzpostavitev skupnega podatkovnega okolja za projekt izgradnje vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke. Predstavil je analizo z uvedbo CDE Karavanke in podal usmeritve za nadaljevanje uporabe portala pri sorodnih projektih.

Dr. Lidija Kegljevič iz DRI je poudarila, da je v širšem gradbenem sektorju zaposlenih več kot sto tisoč ljudi in k BDP prispeva kar za četrtino, kar pomeni, da je zelo pomemben dejavnik in tudi kreator standarda v državi in zagona gospodarstva po epidemiji. Žal se Slovenija po poročilu World Bank’s Doing Business 2020 po kriteriju pridobivanja upravnih dovoljenj za gradnjo in uporabo reprezentativnega skladišča uvršča na skromno 119. mesto izmed 190 držav. Celoten postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja vključuje kar 17 administrativnih postopkov, evropsko povprečje pa je 12,7 postopkov. Prepričana je, da so za obvladovanje tveganj pri investicijah ključnega pomena razumljiva in jasna zakonodaja, utečena strokovna in sodna praksa, hitro odločanje, stabilni trg surovin, jasno definiranje pristojnosti vseh deležnikov, uravnotežena ponudba in povpraševanje na trgu gradbenih storitev.

Dan je zaokrožila predstavitev o pomenu Akademije gradbenih investicij pri izboljšanju investicijskega okolja. Direktor ZSI, Slovenko Henigman, ki je tudi idejni oče projekta, je izpostavil finančno krizo in propad gradbenega sektorja, ko so na GZS tri združenja postavila tri stebre delovanja, in sicer: Zlato infrastrukturno pravilo, Strateški svet za investicije in gradbeništvo ter Akademijo gradbenih investicij. S tem so dosegli povezovanje vseh pomembnih akterjev pri investicijah, ki skrbijo za razvoj investicij in so skladno z motom akademije: “Industrija izobražuje industriji” vzpostavili izobraževanje in usposabljanje najboljših kadrov v panogi. V 4. letih do vključno 2021 je Akademijo obiskovalo 147 slušateljev, kar 127 pa jih je uspešno opravilo vse obveznosti in pridobilo certifikat gradbenih investicij. Združenje za svetovalni inženiring pri GZS si prizadeva, da certifikat v slovenskem prostoru pridobi ustrezno veljavo in postane obvezno za prihodne vodje investicij.

Sara Kovač