Žiga Štiftarja sem bolje spoznal, ko sem se odločal, ali sprejmem urednikovanje vašega portala ali ne. Priznam, da mi je on odločno svetoval, da bi bilo dobro za osrednjo Slovenijo, da dobi spletni medij, ki bi poročal in neodvisno komentiral ter pisal o dogodkih in ljudeh na tem velikem slovenskem prostoru. Že takrat je beseda nanesla na njegovo ukvarjanje z gasilstvom. Z velikim srcem je govoril o plemenitem poslanstvu gasilcev. Skoraj dobro leto po začetku “izhajanja” vašega portala je nastopil še čas, da v zahvalo za trdno podporo objavim daljši pogovor z njim. Žiga Štiftar, hvala. Beseda je zdaj tvoja!
Pred 14 leti si se preselil iz Domžal v Žeje. Se kaj spominjaš selitve? Morda veš, zakaj so se tvoji starši odločili za selitev?
Glede na to, da sem bil še res mlad, dopolnjenih nisem imel še niti polnih 7 let, se spominjam predvsem veselja ob vselitvi v novo hišo, novih lastnih prostorov in okolja, ki sem ga imel že takrat zelo rad, saj sem s starši že predtem z veseljem prihajal v Žeje, še v času gradnje in urejanja notranjosti ter zunanjosti novega domovanja. Glavni razlog za selitev je bila predvsem želja staršev, da si mlada družina uredi svoj dom na podeželju, stran od mestnega vrveža in smoga, a še vedno relativno blizu mesta, blizu službe in šole ter vrtca za otroke.
Žeje si kmalu vzel za svoje. Kaj je bilo tisto v kraju takrat, da si se kmalu počutil kot doma?
Sprva sem še kot mlajši otrok večino počitnic in drugega prostega časa preživel pri starih starših v Domžalah, kaj kmalu pa sem si nova prijateljstva ustvaril tudi v Žejah. Glavni razlog je bil, ko smo se s temi novimi prijatelji čez leto ali dve pridružili Prostovoljnemu gasilskemu društvu Žeje – Sv. Trojica, kjer so se prav v tistem času začeli intenzivno ukvarjati z delom z gasilskim podmladkom. Gasilstvo me je takoj pritegnilo in mi dalo tudi tisto pravo pripadnost domačemu kraju ter in gasilskim tovarišem znotraj samega društva, ustvaril pa se je tudi nek socialni krog prijateljev, ki smo skupaj preživeli vsa osnovnošolska leta ter smo še danes odlični kolegi, tako na gasilskem področju kot tudi širše.
Kam si pa hodil v osnovno šolo? Kateri šolski predmeti so te najbolj zanimali in kateri malo manj?
Osnovno šolo sem kot predstavnik zadnje generacije osemletnega osnovnošolskega izobraževanja obiskoval v Dobu pri Domžalah. Bil sem zelo priden in na trenutke tudi zelo živahen učenec, energije mi nikoli ni primanjkovalo.
Najljubša predmeta v osnovni šoli sta bila zgodovina in geografija, kar se vse do danes ni spremenilo, zelo rad pa sem imel tudi angleščino. Nikoli pa prav za svoji nisem vzel matematike in fizike.
Geografija in zgodovina me spremljata še naprej in sta bili tudi moja izbira pri vpisu na fakulteto.
Celoten intervju preberite TUKAJ