Igor Horvat je s svojo ekipo prepričan, da bodo Ljubljančanke in Ljubljančani izbrali drugačno pot – pot, ki si jo zaslužijo. Skrb za zdravje prebivalcev mesta je po besedah kandidata za župana Ljubljane na prvem mestu – kot župan bo zato poskrbel, da bo imel vsak meščan dostop do osebnega zdravnika, saj je nedopustno, da meščani ne morejo do svojega osebnega zdravnika in je zato marsikdo brez primarne zdravstvene oskrbe. V času energetske krize in visokih cen energentov napoveduje tudi subvencioniranje visokih zneskov položnic za ogrevanje. Sredstva za ta namen bi črpali iz preteklih let, ko je Energetika Ljubljana ustvarjala visoke dobičke iz poslovanja. Horvat še poudarja, da je potrebna nadgradnja celotnega prometna sistema s poudarkom na uskladitvi LPP prog z voznimi redi Slovenskih železnic, k problemu stanovanjske politike pa je treba pristopiti sistematično in celovito.
Kandidat stranke SDS Igor Horvat se je za kandidaturo za župana Ljubljane odločil, ker ima Ljubljano resnično rad. “Moje dojemanje razvoja Ljubljane je popolnoma drugačno, kot ga zadnja leta usmerja trenutni župan. Temeljiti mora na skladnem razvoju celotnega mesta, torej tudi na razvoju mestnega obrobja. Vsak prebivalec mesta je pomemben. Upoštevati je treba vsak sleherni glas, tudi tisti, ki je bil doslej preslišan,” je poudaril Horvat. Mesto je vsekakor po izgledu in funkcionalnosti napredovalo, približuje se podobi ostalih srednjeevropskih prestolnic. Ampak po Horvatovih besedah to ni dovolj. Mesto mora namreč zagotoviti kakovostno bivanje vseh meščanov, biti pa mora tudi prijazno do obiskovalcev. “Prizadevali si bomo za Ljubljano brez prometnih zamaškov, za Ljubljano s celovitim sistemom javne oskrbe po dostopnih cenah, zagovarjali bomo idejo Ljubljana, pametno mesto,” je napovedal Horvat in poudaril, da je najpomembnejše zdravje ljudi, zato ni dopustno, da na tisoče ljudi nima svojega osebnega zdravnika – to je nesprejemljivo. Po Horvatovih besedah bo potrebna tudi prenova javnega potniškega prometa, šolskega sistema, pred vrati je energetska kriza.
Težave v zdravstvu so prav gotovo pereča tematika, v Ljubljani kronično primanjkuje osebnih zdravnikov, ki množično odhajajo iz ZD Ljubljana v druge zdravstvene domove in javne zavode, kjer so pogoji dela boljši in odnosi na kulturnejši ravni. V ozadju tega dogajanja je po mnenju mnogih gotovo prvi mož Ljubljane Zoran Janković, ki direktorici ZDL Antoniji Poplas Susič neomajno zaupa. Občina ima sicer omejene pristojnosti, toda z drugimi mehanizmi lahko pomaga zmanjševati najbolj pereč problem, pomanjkanje družinskih zdravnikov. V Ljubljani na tisoče in tisoče ljudi nima osebnega zdravnika. “Kot župan bom uvedel nekatere sistemske ukrepe na ravni mesta, ki bodo za zdravnike tako privlačni, da se jih bo več odločilo za delo v Ljubljani,” je napovedal Horvat, ki bo tudi predstavil ljubljanski sistem štipendiranja in ga vzpostavil za mlade zdravnike ter drugo osebje v poklicih, ki so v Ljubljani deficitarni, z zavezo, da bodo delali v Zdravstvenem domu Ljubljana. Ob tem bo pripravil podlage za delovanje ljubljanskega stanovanjskega sklada, tako da bo v vsakokratnem razpisu rezerviranih dovolj neprofitnih najemnih stanovanj za mlade zdravnike.
Horvat bo kot župan preveril učinkovitost organizacije dela v Zdravstvenem domu Ljubljana s pomočjo strokovnjakov s področja medicinske stroke in organizacije dela. Zdravstveni dom Ljubljana bo na koncu dobil zasluženi znak kakovosti poslovanja, pri čemer bodo zdravniki enakomerno obremenjeni, kapacitete pa ustrezno izkoriščene. Občina Ljubljana bo tudi podelila toliko koncesij, kolikor bo potrebno, da skupaj z zdravstvenimi domovi zagotovijo, da bodo vse prebivalke in vsi prebivalci Ljubljane imeli dostop do družinskega zdravnika, ko ga bodo potrebovali. Kot župan prestolnice bo uporabil ves svoj vpliv in predlagal Vladi RS izboljšave zdravstvenega sistema tudi tako, da bosta obe slovenski medicinski fakulteti povečevali svoj vpis za študij medicine vseh deficitarnih poklicev do tiste vrednosti, ki jo Slovenija in Ljubljana potrebujeta, ter da bodo tudi predpisi z drugih področij, npr. vzgoje in izobraževanja, podpirali tak način organizacije. In ne nazadnje – v Ljubljani se je v času prejšnje vlade vzpostavila negovalna bolnišnica, toda zaradi pomanjkanja kadra usiha, Ljubljančanke in Ljubljančani pa morajo ob vseh delovnih obremenitvah svoje drage obiskovati v oddaljeni Sežani, če sploh tam dobijo mesto. “Za časa mojega mandata bo ta bolnišnica polno delujoča,” je napovedal Horvat.
Horvat je še napovedal, da bo tudi spodbujal gradnjo enot vrtcev ob zdravstvenih domovih, tudi hitre modularne gradnje, pravilnik o vpisu otrok v vrtec pa prilagodil tako, da bodo na teh lokacijah uvrščeni prvenstveno otroci mladih zdravnikov in drugega medicinskega osebja, ki delajo v Zdravstvenem domu Ljubljana. V teh vrtcih bo sistemiziral dodatna mesta pomočnikov vzgojiteljev za nočno dežurstvo, da bi lahko mladi zdravniki z majhnimi otroki brez skrbi opravljali tudi svoja nočna dežurstva. Tudi v osnovnih šolah v bližini zdravstvenih domov bo dodatno financiral mesto učitelja v podaljšanem bivanju s prostočasnimi vsebinami, tako da bo to trajalo vsaj do 18. ure, za otroke, ki so ali bi bili zaradi popoldanskega izmeničnega dela staršev sami doma, med njimi pa bi bili lahko tudi mladi zdravniki.
Promet je področje, kjer je Ljubljana v zadnjem desetletju najbolj zaostala
Mesto čaka še veliko dela, če želi do leta 2030 uresničiti cilj zmanjšanja količine osebnega motornega prometa vsaj za petino. Spremeniti moramo razmišljanje in sorazmerno visoka sredstva za infrastrukturo za avtomobile preusmeriti v infrastrukturo za kolesarje, pešce in javni potniški promet, meni Horvat. Mesta niso samozadostna in neodvisna od okolice: v Ljubljano vsak dan pripelje približno 130 tisoč avtomobilov. Ta trend je poguben za mesto. Posledica tega je pritisk na gradnjo čedalje širših cest in parkirnih mest. Posledično javni promet, kolesarjenje in hoja niso več primerni za premikanje po mestu. Mestna oblast kljub leporečenju o trajnostni mobilnosti še vedno načrtuje nove gradnje parkirnih mest v centru mesta in širitve obstoječe cestne infrastrukture. Horvat med drugim napoveduje povečanje frekvence in kakovost javnega potniškega prometa – vsi Ljubljančani dobro vemo, da LPP nikakor ne dosega norm neke evropske prestolnice. Napoveduje tudi popolno revizijo tras mestnega javnega transporta z upoštevanjem navezave na železniške povezave, ureditev parkirnih mest pred zdravstvenimi domovi, izboljšanje infrastrukture za pešce, dvourno brezplačno parkiranje na Žalah, reorganizacijo redarske službe, prenehanje vseh postopkov za izgradnjo GH tržnica itd.
Ljubljana, pametno mesto
Mesto mora izkoristiti sodobne tehnologije, ki so nam na voljo in prebivalcem in obiskovalcem mesta olajšajo bivanje in transport po mestu. Tu je po Horvatovih besedah potrebna izdelava pametnega prometnega omrežja, na podlagi katerega lahko od točke A do točke B v mestu pridemo v najkrajšem možnem času. Torej, da nam aplikacija predlaga najbolj optimalno pot v danem trenutku. “Zagotovili bomo brezplačen Wi-Fi v celotnem mestu. Vztrajali bomo na tem, da Ljubljana dobi podžupana za področje sodobnih tehnologij,” je napovedal Horvat in dodal, da se bodo zavzemali za cilj, da se na podlagi aplikacije za pametne telefone in tablične računalnike uvedejo storitve, kot so: e-parkiranje (prikaz najbližjega prostega parkirnega mesta), e-LPP postaje (izbira najbližje avtobusne postaje) in e-ogrevanje (nadzor porabe energije).
Janković je kategorično zavrnil uvedbo energetskih bonov za Ljubljančane
“Sežigalnico podpiramo predvsem v luči energetske krize,” nam je na vprašanje glede sežigalnice odpadkov v Ljubljani odgovoril Horvat. Izpostavil je, da se katastrofalna zapuščina Zorana Jankovića kaže tudi v negativnem poslovanju vseh treh javnih podjetjih. “V začetku letošnjega leta sem na seji Mestnega sveta MOL recimo predlagal uvedbo energetskih bonov za Ljubljančane, vendar je župan Janković kategorično zavrnil ta predlog,” je Horvat pojasnil, da bi s tem marsikateremu Ljubljančanu olajšali plačilo položnic, na katerih so vse višji zneski. Sredstva za ta namen bi črpali iz preteklih let, ko je Energetika Ljubljana ustvarjala visoke dobičke iz poslovanja. Navsezadnje je podjetje Energetika Ljubljana javno podjetje, ki mora zagotavljati nemoteno oskrbo z energenti po sprejemljivih cenah za odjemalce, je še pojasnil Horvat.
Sara Kovač