Bioplinarne pridelujejo bioplin iz organskih odpadkov iz gospodinjstev, javnih obratov, trgovin in odpadkov iz kmetijstva in živilske industrije. Razvoj evropskih bioplinarn gre tudi v smeri pridobivanja biometana, ki ga je možno uporabljati v transportu.
Delež obnovljivih virov energije v slovenski bruto končni porabi energije je v letu 2019, po oceni Inštituta Jožef Stefan, znašal 21,85 odstotka. Zaradi zavedanja o pomenu krožnega gospodarstva za okolje so podjetja k temu strateško pristopila in v svoje procese vpeljujejo dobre prakse ravnanja z odpadki.
Vse več ljudi razume tudi pozitivno vlogo bioplinarn, ki pridelujejo bioplin iz organskih odpadkov iz gospodinjstev, javnih obratov, trgovin in odpadkov iz kmetijstva in živilske industrije. Pomemben proizvod bioplinarn je toplota, ki se uporablja za zagotavljanje ustrezne temperature za delovanje bioplinarne in za ogrevanje bližnjih objektov.
Razvoj evropskih bioplinarn gre tudi v smeri pridobivanja biometana, ki ga je možno uporabljati v transportu. Poleg investicij za povečanje energije iz obnovljivih virov pa bo v prihodnje potrebno investicije usmeriti tudi v učinkovito rabo energije v kmetijskih in živilskih podjetjih. “Podjetja ciljno spremljajo rabo energije in s tem tudi izboljšujejo energetsko učinkovitost. Na zbornici smo nekaterim nudili podporo tudi v okviru evropskega projekta Sinergia, kjer smo iskali možnosti za izboljšanje celotne energetske učinkovitosti v vseh procesih. Da je energetska učinkovitost resnično pomembna tudi v našem sektorju, dokazuje tudi naziv evropski energetski manager leta 2014, ki ga je takrat dobil strokovnjak enega od večjih proizvajalcev pijač,” je ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo, ki smo ga obeležili 6. marca, poudarila dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP) pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
Sara Kovač