Rusko posredovanje v Siriji je veliko bolj učinkovito, kot se je to zdelo na prvi pogled, ob čemer daje slutiti, da bo tudi precej bolj dolgoročno. Ameriške častnike je fascinirala zmogljivost ruske vojske in izvedba njihovih vojaških akcij, zaradi česar bodo morali morda omejiti oz. prilagoditi celo svoje načrte posredovanja.

Ruski vstop v sirsko državljansko vojno je osupnil Zahod, ki na ta korak očitno ni bil pripravljen. Ker za razliko od Ukrajine ne gre za prikrite operacije, smo si v tem času lahko ustvarili precej natančno podobo o ruskem vojaškem posredovanju v tej bližnjevzhodni državi, pri čemer je mogoče opaziti dvoje: je veliko bolj učinkovito, kot se je to zdelo na prvi pogled, in daje slutiti, da je namenjeno dolgoročnejši stabilizaciji tamkajšjega režima.

Ameriški in nemški vojaški strokovnjaki, ki so ocenjevali rusko intervencijo v minulih tednih, ugotavljajo, da je obseg vojaškega posredovanja navidezno nesorazmeren z njegovim učinkom – Rusi so z relativno majhnim številom poletov bojnih letal močno spremenili razmerje moči na bojišču. Jedro njihove oborožitve tvorijo lovski bombniki, letala za boj na kopnem, bojni helikopterji in izvidniška letala brez posadke. Na začetku operacije so našteli približno 34 letal in 12 helikopterjev, a bi se v nadaljevanju njihovo število utegnilo tudi povečati. Ob tem velja poudariti, da so ta letala, ki so primerna za podpiranje kopenskih enot, zastavljena kot zračna podpora enotam sirskega režima in njegovih zaveznikov (Hezbollah, iranska revolucionarna garda in šiitska milica). Dopolnjuje jih okrepljen bataljon ruske mornariške pehote (okoli 600 vojakov), opremljen z oklepnimi transporterji, bojnimi tanki in topništvom.

Ne gre za napade na teroristično skupino Islamska država
Vojaško posredovanje, s katerim so Rusi začeli 30. septembra, je trenutno omejeno na zračne napade in osredotočeno na območja severne in zahodne Sirije, zlasti na province Latakia, Homs in Hama, pa tudi Aleppo. Na teh območjih delujejo nekateri izmed najmočnejših nasprotnikov Asadovega režima, a ne gre za teroristično skupino Islamska država, ampak očitno tudi za skupine, ki jih je izšolala in oborožila ameriška CIA.

71 napadov v 24 urah
Ruska letala so na začetku izvedla 20 do 30 napadov dnevno, pri vsakem izmed njih pa je bilo po približnih ocenah zadetih 10 do 20 ciljev. Pri napadih jih sicer podpira tudi precej zdesetkano sirsko vojno letalstvo, ki je v minulih letih vojne utrpelo hude izgube. Medtem se je število ruskih napadov kontinuirano povečevalo: rusko obrambno ministrstvo je konec oktobra posredovalo celo podatek o 71 napadih v 24 urah, v katerih je bilo zadetih 118 »terorističnih ciljev«. Po ameriških ocenah so Rusi v nekaj dneh izvedli skoraj 90 letalskih napadov, kar je blizu povprečju v operaciji »Inherent Resolve«, ki so jo ameriške sile vodile zoper Islamsko državo.

Bo Rusija poslala tudi kopenske enote?
Na ameriške častnike je vtis naredila zmogljivost ruske vojske, ki je med drugim v vojaškem posredovanju uporabila celo paleto precizne municije ter prosto padajoče letalske bombe, med njimi tudi tiste za rušenje bunkerjev. V izvedbi ruskih vojaških akcij vidijo Američani tudi demonstracijo zmogljivosti ruske vojske, ki se je po gruzijski vojni v letu 2008 temeljito modernizirana. Dejstvo, da je Rusija s Kaspijskega morja v Sirijo poslala manevrirne rakete, so ocenili kot velik tehnološki napredek, četudi so štiri od njih pristale v Iraku.

Vedno več pozornosti zbuja dejstvo, da je Rusija v Siriji namestila sisteme protiletalske obrambe. Z vojaškimi letali, ki so tam stacionirana, jih lahko uporabljajo za obrambo pred letali ali raketami nasprotnikov. Ker nobena od uporniških skupin nima tovrstnih sil in orožja, je takšne sisteme mogoče uporabiti le za obrambo pred zunanjimi silami. Povedano drugače: v konkretnem primeru so to lahko le države, vključene v koalicijo zoper Islamsko državo z ZDA na čelu, ter Izrael. Rusija lahko s svojo protiletalsko obrambo torej zaščiti operacijsko območje sirskih enot in njihovih zaveznikov, kar bi bila Asadu in njegovemu sistemu protiletalske obrambe, ki je bil v večletni vojni poškodovan in močno oslabljen, vsekakor dobrodošla pomoč.

Posredovanje na kopnem ni predvideno
Iz povedanega sledi, da se koalicija proti IS, ki jo vodi Amerika, na severu in zahodu Sirije morda ne bo mogla prosto gibati in se bo o potencialnih intervencijah morala v prihodnje dogovarjati z Rusijo. Brez dogovora bi lahko uporabljali le nevidna vojaška letala. Na teh območjih ne more več posredovati niti izraelsko vojno letalstvo, da bi preprečilo predajo iranskega orožja libanonskemu Hezbollahu, kot je to občasno počelo v preteklih leti, saj si je težko predstavljati, da bi Rusija, kar zadeva to vprašanje, ravnala proti svojemu zavezniku Iranu.

V kopenski vojni bi Rusija potrebovala 3000–5000 vojakov
Še vedno ni jasno, ali bo Rusija v sirskem konfliktu posredovala tudi na kopnem. Bataljon, ki ga je imela do sedaj na razpolago, lahko po ocenah strokovnjakov zaščiti kvečjemu rusko oporišče na letališču v Latakiji. Obstajajo pa tudi že poročila, da je sirskemu režimu v ofenzivi na pomoč že priskočila tudi ruska artilerija, a bi bila za nadaljevanje operacij ta enota prešibka. Če bi se Rusija odločila še za udeležbo v kopenski vojni, bi morala tja nujno poslati najmanj eno brigado (približno 3000–5000 vojakov), kar pa ni izključeno, ker lahko potreben material in enote transportira tako po zraku kot po morju. V Latakiji so zgradili bivališča, ki lahko sprejmejo do 2000 vojakov.

Glede na logistični zalogaj lahko domnevamo, da se Rusi pripravljajo na dolgotrajno navzočnost v Siriji – Američanom tudi ni ušlo, da so poleg velikih poljskih kuhinj na to območje pripeljali tudi plesalke in pevke, ki bodo skrbele za dobro voljo vojakov.

Tanja Pihlar, povzeto po FAZ