fbpx

Veste, kako posluje podjetje Milana Kučana, Jana Plestenjaka in Danila Türka?

Foto: epa/STA

Fundacija Danila Türka Pustimo jim sanje, katere ustanovni člani so tudi Milan Kučan, Jan Plestenjak, Adi Smolar in številni drugi, je po podatkih Supervizorja prejela blizu 90 tisoč evrov javnih sredstev. Toda pozor – večino od tega zneska do konca Türkovega predsedniškega mandata.

Pregled transakcij na Supervizorju pokaže, da so v vsem času prejeli 88.450,90 evrov, od tega največ med leti 2010 in 2012. Ko je mandat predsedniku Türku potekel, pa so ustanovni člani očitno izgubili precej veselja da bi pomagali otrokom in še naprej skrbeli za njihove sanje. Veselje do donacij tej ustanovi pa so izgubila tudi paradržavna podjetja. V letu 2013 so prejeli vsega 664,19 evrov, leta 2014 140,04 evrov in leta 2015 zgolj 643, 01 evrov.

Srečni otroci
Očitno pa bodo imeli nekateri otroci ponovno malo več sreče tudi iz naslova te fundacije. Danilo Türk je namreč začel intenzivno kampanjo, da bi zasedel stolček v OZN. Verjetno je bil to tudi razlog, da se je znova spomnil na svojo skoraj propadlo fundacijo.

Nedavno je fundacija začela z novim humanitarnim projektom, imenovanim “Rehabilitacija otrok, žrtev vojne iz Gaze in Sirije 2015–2018”, za katerega sredstva zagotavlja katarski razvojni sklad. Prav Katar, ki sedaj pomaga Danilu Türku, pa beguncem in žrtvam vojne v Siriji ter Iraku ne pomaga, saj ne želi sprejeti nobenega izmed revežev, ki jih je z domov pregnala vojna vihra.

Nezdružljivost s predsedniško funkcijo?
Fundacija je bila leta 2010 ustanovljena z namenom zbiranja sredstev za otroke in mladostnike z izkušnjo najtežjih zlorab in nasilja ter pomagali sofinancirati dva krizna centra za otroke – žrtve nasilja v Kopru in Novi Gorici, na mednarodnem področju pa je omenjena fundacija pomagala projektu rehabilitacije otrok, ki so žrtve vojne v Gazi, ter projektu izgradnje vrtca na Madagaskarju, ki ga vodi znani humanitarec Pedra Opeke. V času ustanovitve je bil Danilo Türk predsednik države in predsednik programskega sveta fundacije, kar je po mnenju nekaterih pravnikov protiustavno in s funkcijo predsednika republike nezdružljivo.

Prepletenost državnih podjetij in politike: Korupcijska tveganja?
Glavni donatorji poleg Cankarjevega doma so bila tudi podjetja v pretežni ali večinski državni lasti, kot so Telekom, Petrol, NLB, Javni zavod RTV Slovenija, Gorenje, Pošta Slovenije, Mercator in Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča. Donacije državnih podjetij za dobrodelne dogodke z vidika pravnega reda niso sporne, obstaja pa resen sum korupcijskih tveganj, kadar podjetja v državni lasti sofinancirajo fundacijo predsednika republike.

Za fundacijo stojijo imena “trde levice” in nekaj zvezdnikov
Poleg nekdanjega predsednika države Danila Türka, po katerem fundacija nosi ime, je v upravnem odboru večina njegovih nekdanjih sodelavcev iz predsedniške palače. Tam so še Mojca Seliškar Toš, Franci Perčič, Türkov svetovalec za obrambo Ladislav Lipič, direktorica Špas Teatra Urška Alič in direktor rehabilitacijskega centra Soča Robert Cugelj.

V nadzornem svetu sedijo bančnik in nekdanji predsednik uprave Dela Jurij Giacomelli, gospodarstvenik Franjo Bobinac in prekmurski tajkun ter lastnik Panvite Stanko Polanič.

Člani programskega sveta so še nekdanji predsednik zveze komunistov in prvi predsednik Slovenije Milan Kučan, nekdanji predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak, predsednica uprave SKB Cvetka Selšek, pevec Jan Plestenjak, kantavtor Adi Smolar, plavalec Peter Mankoč, odvetnik Emil Zakonjšek, nekdanja prva dama Darsa Mateja Duhovnik, nekdanji mariborski nadškof Marjan Turnšek, predsednica Zveze prijateljev mladine Anita Ogulin in drugi. Člani programskega sveta so tudi delničarji te ustanove.

M. P.