Trgovino z ljudmi največkrat razumemo kot novodobno suženjstvo, v luči aktualnih dogodkov pa je vse prevečkrat prezrto, da je zaradi migrantske krize in odprtih meja, trgovina z ljudmi še lažja. Trgovina z ljudmi pogosto poteka tudi v obliki izkoriščanja delavcev in prisilne rekrutacije vojakov. Širši pomen trgovine z ljudmi je pravzaprav vsako ravnanje, pri katerem ena oseba izkorišča drugo oz. jo smatra kot svojo osebno lastnino, ki jo lahko prosto proda in kupi.
Pogovarjali smo se z Ajdo Vodlan, ki je pod mentorstvom nekdanjega obrambnega ministra Antona Grizolda preučevala problematiko trgovine z ljudmi kot varnostno grožnjo sodobni državi na primeru Slovenije. Med drugim opozarja, da smo z odprtjem meja zmanjšali strošek trgovcem pri tihotapljenju ljudi čez mejo.
Ali lahko za začetek razložite, kaj je trgovina z ljudmi?
Trgovino z ljudmi največkrat razumemo kot novodobno suženjstvo. Čeprav je v medijih najbolj pogosto predstavljena prisilna prostitucija, je to zgolj ena izmed njenih mnogih pojavnih oblik. Tako poleg trgovine z ljudmi za spolne namene (prisilna prostitucija, prisilna poroka, tudi prisilna pornografija) obstaja tudi trgovina z ljudmi za: izkoriščanje dela, prisilno rekrutacijo vojakov, posvajanje otrok in prodajo tkiv ter organov. Kot trgovino z ljudmi torej razumemo ravnanje, ko ena oseba izkorišča drugo osebo oz. jo smatra kot svojo osebno lastnino, ki jo lahko prosto proda in kupi.
V čem se razlikuje od tihotapljenja ljudi?
Če podam primer: moški iz Mehike plača tihotapcem, da ga spravijo v ZDA. To je tihotapljenje ljudi. V primeru, ko pa moški pride v ZDA in ga ti ljudje potem nadalje izkoriščajo za delo (torej ga ne plačajo za njegovo delo oziroma mu povejo nerealno vsoto denarja, ki jim jo je dolžen za izmišljene stvari), pa je to že trgovina z ljudmi. Možen scenarij je tudi, ko npr. v Ukrajini prisilno rekrutirajo ženske, ki jih potem spravijo v določeno drugo državo in jih izkoriščajo za prostitucijo. Tudi to je trgovina z ljudmi. Definicija OZN trgovine z ljudmi namreč vsebuje tudi element »premestitve«.
Oseba je lahko kriva sodelovanja v trgovini z ljudmi, čeprav druge osebe ni izkoriščala, temveč jo je zgolj pripeljala od točke A do točke B, kjer so jo potem izkoriščali.
Tihotapljenje in trgovina z ljudmi sta prepletena, ker je trgovina z ljudmi mednarodni pojav in ni omejena na eno državo. Če pa rečem zelo osnovno: tihotapljenje je lahko, ni pa nujno del trgovine z ljudmi. Trgovina z ljudmi je širši pojem.
Kako je trgovina z ljudmi prisotna v Sloveniji?
Čeprav mnogi tega ne vedo, je trgovina z ljudmi prisotna tudi v Sloveniji. Najbolj pogosta oblika pri nas je izkoriščanje za spolne namene. Izkorišča se predvsem tujke iz Ukrajine in Dominikanske republike za prisilno plesanje striptiza in prisilno prostitucijo. Včasih je bila trgovina z ljudmi bolj podobna starodobnemu suženjstvu – ljudi se je preprosto »ujelo«, se jih fizično zaprlo in izkoriščalo. Danes je to malce drugače – ta dekleta niso fizično zaprta, temveč se jim odvzame potni list, grozi se jim (ker morda tukaj niso legalno) s prijavo na policijo in predvsem, ironično, zanašajo se na njihovo poštenost. Mnogo teh deklet je prišlo sem popolnoma prostovoljno z željo po zaslužku. Nekatere so zavedli, da bodo zgolj natakarice, nekatere pa so vedele, v kaj se spuščajo, vendar so se pogoji dela spremenili. Izkorišča se jih predvsem preko t. i. »dolgovnega izkoriščanja« – ker so si dekleta ustvarila finančni dolg do izkoriščevalcev, ga morajo sedaj poplačati.
Vendar pa je ta dolg popolnoma nerealen (previsoki zneski za najem stanovanja, kazni za zamujanje na delo, slab odnos do stranke in podobno) in je zasnovan tako, da ga oseba ne more odplačati, da ostaja odvisna in da dela. Na isti način se v Sloveniji za delo izkorišča predvsem delavce iz nekdanjih držav Jugoslavije. Ostalih oblik trgovine z ljudmi v Sloveniji policija še ni zabeležila, vendar pa to ne izključuje dejstva, da obstajajo.
Kako ti pojavi ogrožajo našo varnost?
Vsak posameznik lahko postane žrtev trgovine z ljudmi. Predvsem nevarno je v trenutnih časih, ko ljudje iščejo službe v tujini in lahko hitro postanejo žrtev izkoriščanja. Zato bodite previdni – če se sliši prelepo, verjetno je. Prav tako predvsem ženske hitro postanejo žrtve zaradi t. i. »loverboyjev«. Torej nekih novih ljubimcev, ki jih razvajajo z bogatimi darili, jim posvečajo pozornost in jih nato odpeljejo na »romantični izlet v tujino«, kjer jih prodajo trgovcem z ljudmi in te ženske potem ponavadi končajo v prisilni prostituciji.
Je pa po drugi strani ogrožena nacionalna varnost. Predvsem trgovina z ljudmi za izkoriščanje dela uničuje konkurenčnost na globalnem trgu, saj izkoriščevalci ne plačujejo delavcev. Prisilna prostitucija, ki omogoča neuporabo zaščite, lahko ogrozi slovensko zdravstvo in poveča število spolnih bolezni pri nas. Sploh v trenutnem času pa je nevarna prisilna rekrutacija vojakov. Sicer se to v Sloveniji ne dogaja, vendar pa se dogaja na drugih koncih sveta in to vpliva na nas – na primer IS prisilno rekrutira vojake in prav mogoče lahko ti izvedejo teroristične napade tudi pri nas. Sama Slovenija s strani teroristov kot samostojna država sicer ni visoko ogrožena, vendar pa je ogrožena kot članica Nata in EU.
Če se dotaknemo še aktualne teme, t. i. povečanih migracijskih tokov, kako to vidite v povezavi z vašo temo?
V medijih je že bilo objavljeno, da so med migranti tudi žrtve trgovine z ljudmi. Če vemo, da je trgovina z ljudmi v preteklost potekala tudi na našem ozemlju oziroma da so predvsem žrtve prečkale naše ozemlje, smo sedaj z odprtjem meja storili zgolj eno stvar: zmanjšali strošek trgovcem pri tihotapljenju ljudi čez mejo.
Verjamem, da bodo v prihodnosti trgovini z ljudmi izpostavljeni ljudje, ki jim bodo zavrnili status azilanta. Znašli se bodo brez doma v tuji državi, morda celo brez denarja in hitro lahko postanejo žrtev izkoriščanja. Po drugi strani pa vse to vpliva prav na vse državljane Slovenije – izvorne države trgovine z ljudmi so revne države in žrtve so v večjem delu revne osebe, saj so bolj ranljive. Visoki stroški, ki jih vlada namenja za reševanje migrantske problematike in jih bo kasneje namenjala azilantom, pa pomenijo, da ta denar ne bo šel za druge potrebne stvari in se bo standard pri nas še zmanjšal.
Vendar pa pri tem poudarjam, da to ne pomeni, da ljudem ne pomagamo – trgovina z ljudmi ostaja problem prav zato, ker je globalna in je ne moremo rešiti znotraj meja posameznih držav. Dokler obstajajo sužnji na drugem koncu sveta, ki delajo brez plačila, to škoduje tudi nam, saj naši izdelki niso konkurenčni.
Ali menite, da se je trenutna vlada primerno soočila s problematiko?
Sploh ne, saj se mi zdi njihov odziv veliko preveč kratkoročen. Vlada rešuje probleme samo za danes, brez pomisleka na jutri, kaj šele na desetletje, ki prihaja! Trgovine z ljudmi v debati o migrantski krizi sploh niso omenili. Razumem, da v Sloveniji ne želijo ustvariti atmosfere strahu, vendar pa bi bilo nujno, da se probleme osvetli z vseh zornih kotov. Smo kaj slišali od vlade, koliko denarja bo ta kriza stala v prihodnosti? Kaj bomo naredili, če bo tretjina policistov pregorela zaradi popolnoma nenormalnega dela? Problem ni toliko v njihovih odločitvah kot v tem, da so prepozni pri odločanju in da delujejo brez dolgoročnega načrta.
Kakšni bi morali biti ukrepi?
Že od samega začetka bi morali na mejah postaviti strog nadzor. Ograje sicer niso rešitev, vendar pa omogočajo, da pretok poteka bolj nadzorovano. Vlada in policija, po navodilih vlade, sta spuščali pretok ljudi brez identifikacije, nista spoštovali slovenske zakonodaje. Glede na to, da smo zunanja schengenska meja, smo še toliko bolj odgovorni. Že na začetku krize bi morala celotna EU narediti načrt. Sedaj se nekako zdi, da so države v “EU zakonu” zgolj “v dobrem in ne tudi v slabem”. Morali bi uvesti pravo registracijo – ugotoviti, kdo beži pred vojno in rabi našo pomoč, ter preverjati, da niso žrtve trgovine z ljudmi, da niso teroristi in podobno.
Želeli smo si biti solidarni, pa smo pozabili na solidarnost znotraj EU – naše države morajo najprej poskrbeti za lastno varnost. Če bi politiki mislili dolgoročno, ravnali najboljše za vse in ne zgolj nabirali politične točke, pa bi že pred nekaj meseci pomagali Turčiji in sosednjim državam Sirije, ko so te prosile za pomoč. Razlog za migrantsko krizo je sicer res vojna, vendar pa je ta val beguncev prišel sedaj zato, ker ni nič izgledalo, da se bo vojna v Siriji kmalu končala oziroma da bi se situacija v begunskih taboriščih na tistem območju kaj spremenila. Narobe je kriviti te ljudi, da so pobegnili z željo po boljši prihodnosti. Ali vi ne bi? Vendar pa je narobe, če ne spoštujejo naše zakonodaje – toda krivda je tudi pri nas, če to dopustimo!
Klemen Kocjančič