Kaj v Sloveniji počnemo z javnim denarjem in diplomskimi nalogami

Datum:

Slovenci radi in veliko recikliramo. Če bi obstajala lestvica, na kateri bi bili narodi razvrščeni po stopnji reciklaže, bi bili gotovo na njenem vrhu. Na to, da je odpadek lahko koristna surovina, nas navajajo že v osnovni šoli z zbiralnimi akcijami starega papirja. Zmagovalni razred lahko zbrani denar porabi za končni izlet, ponekod pa gre izkupiček v dobrodelne namene.

Slovenci tudi radi množično sodelujemo v akcijah, kjer za reciklažo zbiramo zamaške od plastične embalaže. Tudi te akcije imajo dobrodelno noto, saj se z njimi pomaga ljudem, ki so se znašli v stiski. Reciklaža in dobrodelnost sta tako v našo zavest vtisnjeni kot povezan par. Recikliranje je koristno, je dobro, je plemenito. Kdor reciklira, dela dobro, varuje in ohranja okolje ter pri tem še pomaga bližnjemu.

Z leti pridobivamo izkušnje tudi na področju reciklaže. Nabor različnih stvari, ki jih recikliramo, se poveča. Z razširitvijo nabora stvari, ki jih recikliramo, razširimo tudi osnovno definicijo in koncept reciklaže. Tako pri reciklaži ne gre več samo za predelavo že uporabljenih, odpadnih snovi v proizvodnem procesu z namenom zmanjšanja trošenja potencialno uporabnih snovi, z zmanjševanjem porabe svežih surovin in energije ter preprečevanja onesnaženja zraka, vode in zemlje, kot reciklažo definira Wikipedia, ampak gre za mnogo več. Recikliranje tako rekoč postane način življenja mnogih Slovencev.

Najbolj spretni pa smo pri recikliranju diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog
Študenti, profesorji in raziskovalci se na fakultetah in inštitutih izurijo v umetnosti reciklaže. Reciklirajo seminarske, diplomske, magistrske in doktorske naloge ter projekte, raziskave in rezultate. Če reciklatorji niso naši ali so pri recikliranju manj sposobni, in njihovi novi izdelki vsebujejo preveč recikliranih stvari, te preveč izstopajo, ali pa jih pozabijo korektno navesti, njihove izdelke razglasijo za plagiate. Ker pa je recikliranje v osnovi koristno, si kakšen malomaren izdelek in njegov avtor – po presoji z vidika naravnega prava, ki podpira dobra in plemenita dejanja – prisluži odpustek. Tako njegovo delo ni razglašeno za plagiat in lahko mirno nadaljuje reševanje države in državljanov pred zlobno trojko. Z uporabo recikliranega reformnega programa svojega predhodnika.

Je vaša najljubša slovenska skladba res slovenska?
Verjetno se vam je že zgodilo, da ste v tujini, morda v Grčiji, na radiu zaslišali pesem, melodijo, ki se vam je zdela znana? Aha, saj to pesem pa poznam, vam je hitro šinilo čez možgane. To je pesem, ki jo izvaja ta in ta slovenska glasbenica ali glasbenik.

V zmoti, da tujci reciklirajo dobre slovenske pesmi, ste živeli do trenutka, ko ste se kakšnemu domačinu pohvalili, da je avtor te in te pesmi slovenski glasbenik. Veselje in ponos sta trajala vse do hladnega tuša, ki ste ga doživeli, ko vam je domačin, s par kliki na prenosnem telefonu, neizpodbitno dokazal, kdo je avtor originalne pesmi. Če niste nikoli zapustili Slovenije, obstaja sicer precej velika verjetnost, da živite v zmoti, da je vaša najljubša pesem slovenskega izvajalca njegovo avtorsko delo. Slovenci pač radi in veliko recikliramo.

Javni denar je pa treba porabiti – če ne, ga drugo leto dobijo manj!
Gotovo tudi vsi poznamo primere, ko službeni osebni računalnik, tiskalnik, fotoaparat ali telefon niso več dovolj zmogljivi za službeno delo in je zato nujno treba kupiti na primer nov računalnik. Če ste v državni službi, se to pogosto zgodi tudi zato, ker je na koncu leta ostalo še nekaj javnega denarja, ki ga je treba porabiti, drugače bo vrnjen šel nazaj v državni proračun. Poleg tega, da bo denar neporabljen in vrnjen v proračun, boste pri proračunu za naslednje leto “kaznovani” z manj denarja, saj se prihodnja poraba načrtuje glede na realizirano porabo v prejšnjih letih. Ali pa vam na projektu pod postavko materialni stroški ostaja denar, ki ga je prav tako treba porabiti. Izberete nov osebni računalnik, greste čez vse potrebne postopke, pridobite tri neodvisne ponudbe, pridobite vse podpise in čez nekaj časa dobite nov osebni računalnik.

Foto: G. V.
Foto: G. V.

Kaj pa se zgodi s starim? Recikliramo ga! Tako, da počakamo, da gre v odpis ali pa ga odkupimo po smešni ceni in ga nato odnesemo domov, kjer nam računalnik, na katerega v službi nismo mogli več delati, nam ali našim domačim še naprej dolga leta dobro služi. Ob tem se vedno spomnim zgodb o oranžnih šolskih avtobusih iz ZDA. Ko se jim zaradi doseženega števila prevoženih milj ali dopolnjenih let izteče življenjska doba in zato po zakonu niso več varni ter primerni za prevoz otrok, jih vzamejo iz prometa. Nekaj mesecev za tem se isti avtobusi – prerojeni, pomlajeni, prebarvani, z močnim glasbenim sistemom, obnovljenim motorjem, dodatnimi sedeži in prtljažnikom ter še kako drugače prilagojeni – pojavijo nekaj tisoč kilometrov južneje, na ovinkastih cestah srednjeameriških držav, kjer nato še dolga leta uživajo v aktivnem pokoju. To, da samo v Gvatemali povprečno vsak teden zaradi odpovedi zavor en tak “chicken bus” ali “chiva” zleti z ceste, je seveda drugorazredni problem tretjega sveta, če na njem ni ravno turistov ali popotnikov iz prvorazrednih držav razvitega sveta.

Gal Kušar

Sorodno

Zadnji prispevki

Politična analitika: Gre za njeno nesposobnost, ne za to, da je tujka

Včerajšnja interpelacija Emilije Stojmenove Duh ni postregla z njenim...

Na veliki petek se spominjamo Kristusovega trpljenja in križanja

Danes obeležujemo veliki petek, dan ko se spominjamo Jezusovega...

Danes veliko soočenje Tine Gaber in Pavla Ruparja na sodišču

"Dokazovali bomo resničnost trditev, da je imel Rupar utemeljen...