Libanonec opozarja Evropo: Evropa čez dvajset let ne bo več enaka

Datum:

“Še vedno nismo popolnoma prepričani, kako so te teroristične skupine nastale, vendar vemo, da so bili pripadniki teh organizacij zaprti zaradi hudih prestopkov v sirijskih zaporih in so bili iz neznanih razlogov izpuščeni,” pravi Libanonec Anthony Nachar.

Mladi odvetnik in politik je za Novo24TV podal ekskluzivni intervju o begunski krizi v Libanonu in Evropi. Anthony Nachar je že vrsto let aktiven tako v mednarodni kot tudi v nacionalni politiki. Eden izmed njegovih ciljev v dosedanjem mednarodnem sodelovanju je bil opozoriti Evropsko unijo in ZDA, kako naj pristopita k reševanju pereče begunske krize.

Anthony Nachar, libanonski politik (foto: V.V.).
Anthony Nachar, libanonski politik (foto: V. V.).

Vsak peti prebivalec Libanona je sirijski begunec
Libanon, v katerega se  poleg Turčije zateka največ sirijskih beguncev, je po površini pol manjši od Slovenije. Po uradnih podatkih biva danes v Libanonu več kot milijon dvesto migrantov, kar pomeni, da je eden izmed petih prebivalcev Libanona sirski begunec.

Antonyjeva politična stranka Libanonske sile je nastala kot odgovor na agresivne islamske vpade v Libanon. Libanonci trdijo, da so potomci Feničanov, njihove korenine so krščanske. So edinstvena država v svoji regiji, saj trdijo, da so del Mediterana in ne arabskega sveta.

Zaradi slabo varovanih mej, dokaj razvite demokracije in ekonomskega potenciala se v Libanon zateka veliko število sirijskih beguncev. Anthony je z nami delil svoje razmišljanje o situaciji beguncev v svoji državi in opozoril na nevarnosti, ki prežijo na Evropo.

Kako oziroma zakaj je prišlo do sirijske krize in kako ste se v Libanonu s tem soočili? Po uradnih podatkih imate poleg Turčije največ beguncev, zakaj so se zatekli prav v Libanon?
Preden vam odgovorim na vprašanje, bi želel povedati, da je begunska kriza posledica vojne v Siriji. Ta vojna se je začela pred skoraj desetimi leti, ko predsednik Sirije Bashar al-Assad ni želel poslušati svojega ljudstva, ko mu je nasprotovalo v vodenju države. Al-Assad ni želel slišati glasu nedolžnih ljudi, ko so ti začeli mirno in neoboroženo protestirati. Želeli so si reform, ker pa jih ni poslušal, so ga pozvali k odstopu. To je bil povod za začetek revolucije v Siriji. Mirni protesti so nato trajali okrog sedem mesecev. V tem času je bilo več ljudi ranjenih in ubitih. Umore so izvajali al-Assadovi vojaki. Veliko zgroženih vojakov je iz al-Assadove vojske izstopilo. Kasneje so ti vojaki ustanovili »svobodno« sirijsko vojsko, ki je podpirala ljudi in poskušala ustaviti te grozne napade. To je bila prelomna točka v sirijski krizi. Po tem dogodku so se islamske teroristične skupine le še okrepile, kar smo čutili tudi v Libanonu, ko so vstopili skozi naše slabo varovane meje in napadli naše ljudi. Zavzeli so tudi veliko območij v Iraku in velik del Sirije, kjer je stopnja kriminala strmo narasla. Glavna tarča Islamske države in Jabhat al-Nusra pa so bili sirijski civilisti in “svobodna” sirijska vojska. Še vedno nismo popolnoma prepričani kako so te teroristične skupine nastale, vemo pa, da so bili pripadniki teh organizacij zaprti zaradi hudih prestopkov v sirijskih zaporih in so bili iz neznanih razlogov izpuščeni.

Libanon ima zelo dolgo mejo s Sirijo, pravzaprav ima kar tri. Vsa mediteranska obala je povezana s sirijskim ozemljem. Najprej je prišlo le nekaj beguncev, ki smo jih humanitarno sprejeli, vendar se je število prihajajočih hitro povečalo. Libanonska republika nima možnosti, da se spopade s to krizo; nimamo denarja niti infrastrukture. Libanonska populacije šteje le 4 milijone, zdaj pa imamo še 1,7 milijona prijavljenih beguncev, da o neprijavljenih niti ne govorimo.

Zakaj so ti ljudje pravzaprav začeli zapuščati Sirijo? Kaj je glavni razlog za njihove množične selitve?
Na žalost je razlog al-Assadov režim, ki na več načinov sodeluje z Islamsko državo. Kot sem že omenil, obstajajo govorice, da je bil al-Assad pravzaprav eden od ustanoviteljev te teroristične skupine, definitivno pa še dandanes z njimi sodeluje. Sam je to zelo dobro izkoristil. Začel je s samopromocijo, češ da je sam osvoboditelj sirijskega ljudstva, obenem pa je sodeloval pri njegovem iztrebljanju in uničevanju sirijskih mest. Vsa ta nečloveška in barbarska ravnanja nad sirijskimi državljani, ki so jih izvajala Islamska država in Jabhat al-Nusra je al-Assad izkoristil za samopromocijo predvsem pred Evropejci, češ da je rešil sirijsko regijo, kjer prebivajo kristjani. Medtem pa so nažalost naši evropski prijatelji pozabili, da gre za človeka, ki je za kruto pobijanje svojega ljudstva uporabil kemično orožje. Obstajajo slike, ki to dokazujejo, na njih pa so predvsem ženske in otroci, medtem ko so njihovi možje bili obglavljeni s strani Islamske države.

Medtem ko ste vi slepo verjeli človeku, ki še dandanes preliva kri nedolžnih ljudi, smo mi na lastne oči videli, kaj se dogaja in opozarjali mednarodno skupnost, predvsem ZDA in Evropo, naj takoj odstavi al-Assada in prekine njegov režim. Ker se to ni zgodilo, smo poskusili ponovno. Tokrat smo se obrnili na Združene narode in NATO z rešitvijo, v katero še dandanes verjamemo. Želeli smo si pomoči pri ustvarjanju varne cone v Siriji, varovane s pomočjo mednarodne koalicije za reševanje sirijske krize. To je idealna rešitev za nastalo situacijo, s katero bi preprečili smrt in migracije več milijonov ljudi.

Kdo so pravzaprav ti ljudje?
Ti begunci so običajni in normalni ljudje, ki so morali zapustiti svojo državo. Obstaja pa več vrst teh ljudi. Nekateri so se preselili na varnejša območja Sirije, nekateri pa se iz Sirije izseljujejo zaradi ekonomskih, socialnih in političnih razlogov. Večina pa beži iz Sirije zaradi varnosti. Kar pa je predvsem potrebno omeniti, je to, da naše tajne službe opozarjajo, da so na objavljenih slikah beguncev, ki so se nastanili v Nemčiji ali v drugih evropskih državah, prepoznale pripadnike islamskih terorističnih skupin.

Mediji večkrat prikazujejo grozovite podobe sirijskih taborišč v Libanonu; so to realne podobe njihovega življenja?
Begunci v Libanonu živijo v zelo nečloveških pogojih. To ni krivda libanonske vlade ali libanonskih ljudi, saj je vsem jasno, da nimamo denarja in kapacitet, da bi se spopadli s tako velikim številom beguncev. Želimo se soočiti s to krizo, pa se ne moremo. Lahko še omenim, da dobivamo sredstva iz drugih arabskih držav in nekaj iz EU, ampak to še zdaleč ni dovolj. Trenutno čakamo na zimo, ne morete si predstavljati, kako nečloveško bodo živeli oziroma umirali ti begunci, ki so nastanjeni v libanonskih begunskih taboriščih. Sam sem brez besed, ta dejstva bolijo, še posebej ker so ti ljudje le nekaj kilometrov stran od naših domov. Imamo veliko prostovoljcev in nevladnih organizacij, ki skušajo pomagati, vendar zaradi primanjkljaja finančne podpore niso preveč učinkoviti.

Kakšno socialno politiko imate v Libanonu v primeru beguncev?
V Libanonu nimamo podobnih problemov, kot jih imate vi v Evropi. Begunci v Libanonu ne bodo nikoli dobili libanonskega državljanstva. V ustavi imamo zelo striktna pravila glede libanonskega državljanstva, torej ne bodo dobili nobenih polnopravnih pravic, kot jih imamo državljani Libanona.

Se vam zdi, da so se begunci integrirali v vašo družbo?
Pri nas je popolnoma drugače kot v Evropi, pri nas begunci poskušajo preživeti, v Evropi pa jih čakate z odprtimi rokami in sveže natisnjenimi potnimi listi. Priznam, da sem zelo zaskrbljen zaradi demografskega neravnovesja v Evropi. Vem, da v Evropi igrate na solidarno noto, vendar vas opozarjam, da vaša Evropa čez dvajset let ne bo več enaka, še posebej če boste tako hitro podeljevali državljanstva, kot to delate sedaj.

Se vam zdi, da izgubljate svojo državo?
Ne izgubljamo Libanona, saj kot sem omenil, ti ljudje ne bodo dobili državljanstva, smo pa zaradi te krize še dodatno izzvani na ekonomskem, socialnem, političnem, predvsem pa na varnostnem nivoju. To je za nas izjemno nevarno, saj smo zelo majhna država in situacija se iz dneva v dan slabša.

Menite, da so med begunci, ki vstopajo v Evropo, tudi pripadniki Islamske države?
Vse je možno, saj je veliko borcev Islamske države, ki so bili rojeni v Evropi in so se priključili terorističnim organizacijam ter se nato vrnili domov v Evropo. Poleg tega pa obstaja več dokazov, da imajo nekateri izmed beguncev ponarejene osebne dokumente, ki so jih prejeli od Islamske države z namenom, da prodrejo v Evropo.


Mislim, da se Evropa s tem problemom ne spopada pravilno. Prvič, kot sem že omenil, bi bilo bolj učinkovito, bolj varno in ceneje za EU kot tudi za begunce same, če bi, kot smo to zahtevali, ustanovili varno cono znotraj Sirije. Omeniti moramo tudi, da vsi ne prihajajo z vojnih območij Sirije ali Iraka, večina izmed njih je imela namen iti v Evropo zaradi boljšega ekonomskega in političnega standarda. To so načrtovali že 10 let nazaj, zdaj pa so izkoristili priložnost. Med “begunci” je veliko ekonomskih migrantov. Prepričan sem, da jih toliko prihaja ravno zaradi vaše solidarne politike, saj pričakujejo dobro finančno podporo in državljanstvo. Pomislite, bi res želeli vsi, ki prihajajo v Evropo, migrirati samo na sever, če bi šlo za življenje in smrt?

Kakšno je vaše mnenje o evropski solidarni politiki?
Pomembno je omeniti, da ste glede na vaše krščanske vrednote na nek način primorani pomagati nedolžnih in revnim. S humanitarnega vidika je to zelo lepo. Ampak Evropa bi morala predvideti to, kar se trenutno dogaja, oziroma nas poslušati, ko smo na to glasno opozarjali. Ta kriza vas bo veliko stala, obenem pa begunce nagovarjate k ilegalnim oblikam bežanja iz Sirije. Če bi obstajala varna cona, se te stvari ne bi dogajale in bi bilo veliko življenj, ki so zdaj izgubljena, rešenih.

Zadnje čase lahko v medijih spremljamo zavezništvo Rusije in Sirije, je to zavezništvo nevarno?
To zavezništvo traja že dolgo. V času vladanja Basharjevega očeta Hafeza al-Assada je že ta vzpostavil trdno vez med takratno Sovjetsko zvezo in Sirijo, torej Bashar s tem le nadaljuje. Zaskrbljujoče je, da Rusija zavaja, saj naj bi se borili proti Islamski državi, med žrtvami njihovih napadov pa so predvsem civilisti in svobodna sirijska vojska. Iskreno povedano, ne znam napovedati, kako se bo vse to razvilo. V Libanonu smo zelo zmedeni, strah nas je, saj ne vemo, kako se spopasti s to krizo.

Zavedati se morate, da boste svojo nespametnost in ignoranco drago plačali, s tem problemom se boste soočali še vrsto let, Evropa pa nikoli več ne bo takšna, kot je bila.

T. O.

 

 

 

 

 

 

 

Sorodno

Zadnji prispevki