Bolj se zdi naziv društva nenavaden, več denarja lahko dobite. Tako paradna levičarska organizacija pod zvenečim imenom Mirovni inštitut dobi skoraj 240.000 na leto, Inštitut za Afriške študije pa 72 tisočakov. Pa to žal še ni vse.
V Sloveniji je bilo 30. septembra registriranih 27.023 nevladnih organizacij, ki bolj ali manj aktivno izpolnjujejo svoje poslanstvo. Javna sredstva so mnogim med njimi pomemben vir financiranja, ki naj bi jih organizacije v skladu z učinkovitostjo porabe javnih sredstev smiselno porabljale. Davkoplačevalcem se postavlja vprašanje o njihovi dejanski učinkovitosti.
Zneski javnih sredstev med organizacijami zelo različni
V bazi AJPES-a smo preverili višino sredstev, ki so jih nekatere, bolj ali manj znane NVO v letu 2014 prejele iz naslova državnega proračuna in drugih javnih sredstev. V zadnjem stolpcu tabele spodaj je predstavljen še izračun deleža, ki ga predstavljajo javna sredstva glede na celotne dohodke.
Tabela prikazuje le prihodke iz naslova dotacij proračunskih in drugih javnih sredstev, fundacij, skladov in ustanov; izključene so donacije pravnih in fizičnih oseb.
| Organizacija | Javna sredstva | % vseh sredstev |
| Amnesty International Slovenija | 137.356 | 25,40 |
| Društvo Ključ | 103.081 | 72,99 |
| Društvo za nenasilno komunikacijo | 740.291 | 97,04 |
| Društvo SOS | 434.199 | 82,21 |
| Humanitas | 77.161 | 24,96 |
| SEZAM – Združenje mladih staršev in otrok | 56.525 | 56,56 |
| Slovenska filantropija | 616.522 | 65,91 |
| Zveza prijateljev mladine | 180.859 | 35,57 |
Vir: AJPES, izkaz poslovnega izida za 2014
Nekatere NVO s številnimi projekti, pri drugih debatirajo
Učinkovitost porabe javnih sredstev (nacionalnih ali evropskih) je v današnjem času varčevalnih ukrepov več kot aktualna problematika. Aktivnosti in projekti, ki jih organizacije izvajajo, se med seboj močno razlikujejo, predvsem v namenu in učinkovitosti. Nekatere organizacije na dnevni bazi konkretno pomagajo pri reševanju problemov in stisk mnogih ljudi, spet druge se dela lotevajo malo drugače. Splošna merila učinkovitosti projektov sicer ne obstajajo, vprašanje pa je, kateri med njimi so morda bolj namenjeni sami sebi in promociji organizacije kot pa ljudem.
Med temi so morda najbolj vprašljivi projekti, ki ljudi skozi različne kanale le informirajo; okrogle in debatne mize, ki potekajo za zaprtimi vrati; letaki, brošure in platforme, ki jih ljudje nikoli ne vidijo; financiranje ogledov dobrih praks v tujini in še bi lahko naštevali. Število takšnih projektov v Sloveniji in količino denarja, ki steče vanje, lahko samo ugibamo.
“Kaj imamo davkoplačevalci od tega?”
Zadnje dni je po družabnih omrežjih, posebej na Twiterju, zaokrožila razširjena tabela, v kateri so po navedbah avtorja pridobljeni podatki s spletne aplikacije Supervizor (Komisije za preprečevanje korupcije). V njej so predstavljeni podatki za leto 2015 o dohodkih vseh podpisanih organizacij odprtega pisma, ki so ga naslovili na predsednika vlade glede ravnanja z begunci in migranti. Tabela z zneski je opremljena s pomisleki, kaj ima “Janez” kot sinonim za povprečnega Slovenca, ki s plačevanjem davkov sofinancira NVO, sploh od tega.
A mi lahko kdo pove, kaj konkretno ima povprecen delavec Janez od financiranja tehle skupin? pic.twitter.com/I38WYQQ5t3
— Marko Krajnc (@sodnik) October 29, 2015
Ali več javnih sredstev prinaša “Janezu” blagostanje?
30. septembra 2015 je bilo v Sloveniji registriranih 27.023 nevladnih organizacij, največ med njimi društev. Kot navaja CNVOS (Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij) se število NVO povečuje za okoli 500 na leto. Ali vse več nevladnih organizacij in s tem povezana javna sredstva pomenijo več dobrega za “Janeza” pa lahko presodite sami.
Anja Dangubič