“Ravno ko smo zidali in ometavali prostore vrtca, je bila vojna za Slovenijo v največjem razmahu. Ne bom nikoli pozabil, kako sem te naše teritorialce miril, ko sem jim sladoled in lučke delil, ko so vsi prestrašeni z orožjem v roki okrog hodili in čakali, kdaj bo prišel agresor tudi v Logatec. Tukaj je bila vojaška kasarna in zato tudi potencialna nevarnost za meščane,” se spominja Tone Kompare, nekdanji župnik v Logatcu.
Minulo nedeljo so v župniji Dolnji Logatec skupaj z nadškofom Stanislavom Zoretom praznovali trojni praznik – 25 let samostojne Slovenije, 25 let prvega katoliškega vrtca v Sloveniji in 25 let župnijskega doma starejših. Pot do vrtca in doma starejših ni bila enostavna; zanjo sta bistveno zaslužna duhovnika in brata Tone in Janez Kompare, slednji je tudi aktualni župnik v Logatcu.
Z otroki smo bežali v kletne prostore
“Bilo je fantastično in hkrati osupljivo. Fantastično zato, ker smo že dve leti pred tem letom začeli razmišljati o katoliškem vrtcu in ta projekt se je razvijal hkrati s preobrazbo naše slovenske družbe in izstopom iz države Jugoslavije. Pred dnevom državnosti, 1. aprila, nam je uspelo odpreti prvi katoliški vrtec v Sloveniji,” pripoveduje Tone Kompare, ob čemer se spomni tudi na junijske dni, ko so kraj preletavala letala in so morali z otroki bežati v kletne prostore.
Janez Kompare je prišel v Logatec že leta 1981; z bratom Tonetom, ki je bil takrat župnik v Logatcu, sta pastoralo načrtovala skupaj. “Veliko mladih je bilo tukaj, ko smo prenavljali župnišče, in tako je še danes. Ljudje še danes radi pomagajo, veliko je pastoralnih delavcev, veliko je pobud – nadaljujemo Tonetovo delo, čeprav z malce bolj počasnim tempom,” razloži starejši brat Janez Kompare.
“Cerkev sv. Nikolaja v Dolnjem Logatcu mi je prirasla k srcu”
Kraj Logatec ima dve župniji, matična župnija je bila župnija Rožnovenske Marije v Gornjem Logatcu, leta 1910 pa je bila ustanovljena samostojna župnija sv. Nikolaja v Dolnjem Logatcu. Tu se je z železnico začela razvijati lesna industrija; pred tem se je predvsem trgovalo z lesom, ker nas obdajajo bogati gozdovi. Farna cerkev je posvečena sv. Nikolaju, podružnična cerkev na Čevicah pa sv. Jožefu.
“Cerkev sv. Nikolaja je srčkana, prav prirasla mi je k srcu. Zato ker sem kot mlad duhovnik z velikim veseljem pri vsakem elementu obnove cerkve močno osebno sodeloval,” iskreno pripoveduje Tone Kompare, ki je danes župnik v Trnovem v Ljubljani.
Cerkev je živo občestvo
Ljudje začutijo skupnost, občestvo tudi pri krstu. “Ko otroka pri krstu dvignem in ga predstavim, ljudje spontano zaploskajo. To je tako lepo. Tisti, ki prihajajo iz drugih župnij, rečejo: kako imate tukaj sproščene ljudi. Ljudi, ki čutijo in razumejo, kaj je cerkev – živo občestvo,” je vesel in ponosen župnik Janez, ki doda, da so v župniji nedavno začeli tudi z družinskim veroukom.
Eden redkih katoliških domov v Sloveniji je tudi Zavod Dom Marije in Marte. Odprt je za vse ljudi, ne glede na prepričanje, če so le pripravljeni slediti usmeritvam in programu zavoda. “Nekdaj je bilo v Sloveniji močno razširjeno, da so prihajale redovnice na dom in oskrbovale starejše, ker pa je bilo teh poklicev vedno manj, smo šli v obratno smer. Tri Marijine sestre so prišle k nam in ljudje so bili deležni posebne nežnosti in ljubeče skrbi. Prošenj je bilo vedno več, razširili smo dejavnost in nastal je dom – iz konkretne življenjske stiske in potreb,” še doda Tone Komapre.
Vabljeni k ogledu celotnega pogovora z bratoma Janezom in Tonetom Kompare v oddaji Tema dneva z voditeljico Vesno Vilčnik.
Vesna Vilčnik