Poglejte, kaj je edini kriterij, kjer Slovenija dosega standard skandinavskih držav

Foto: STA

Danska, Norveška, Švedska, Nemčija, Avstrija, Irska ter tik za njimi Slovenija. Lahko bi bili srečni, da končno spadamo v sam vrh Evrope in dosegamo najvišje standarde na svetu. A ne, to niso standardi gospodarskega razvoja, svobode tiska ali povprečne mesečne plače. To je standard plačevanja RTV-prispevka. 

Tako je. Avstrija, Danska, Norveška, Švedska, Nemčija in Irska so tiste evropske države, katerih letni prispevek za javno televizijo je večji od našega za RTV SLO. Seveda bi lahko dejali, da to pa ja ni nič kaj takega. Slovenija torej sploh nima najvišjega prispevka za javno televizijo, v mnogih državah je ta še višji. A potrebno se je vprašati – kakšno breme je to za državljane?

Zato so najbolj zanimivi prav podatki, prikazani v spodnji tabeli. Če se že lahko ponašamo z dejstvom, da spada višina našega prispevka za javno televizijo v sam evropski vrh, lahko primerjamo tudi, v kakšen “vrh” spada naša povprečna neto plača.

Foto: Nova24tv

Foto: Nova24tv

Hitro lahko ugotovimo, da imajo vse države z višjim prispevkom za javno televizijo občutno višje plače. Ne samo nekoliko višje, pač pa imajo vse naštete države vsaj še enkrat višjo povprečno neto plačo. Najbolj zgovoren je primer Irske, ki plačuje zgolj 7 evrov višji letni prispevek za javno televizijo, povprečen Irec pa na mesec zasluži kar 1.038 evrov več. To je več, kot na mesec zaslužita dva povprečna Slovenca.

RTV-prispevek višji od nekaterih držav, kjer državljani služijo več
Glede višine prispevka za javno televizijo močno prehitevamo tudi nekatere izmed tistih držav, katerih prebivalci vseeno zaslužijo več kot mi – Belgijo, Finsko, Francijo, Italijo, Nizozemsko in Španijo. Vse te države imajo nižji prispevek za javno televizijo, njihova povprečna plača pa je občutno višja od naše.

Kljub naročnini še vedno neverjetno število oglasnih sporočil
Medtem ko naša nacionalka zagotavlja, da je RTV-prispevek popolnoma upravičen, saj javna televizija pokriva mnogo več programa kot komercialne televizije in skrbi za mnoge tematike, za katere druge televizije ne skrbijo, pa pozablja na ključni problem – vse javne televizije drugih držav so dolžne pokrivati večjo širino programa, kot je to običajno za komercialne televizije. A v tujini je praksa tudi ta, da imajo javne televizije občutno manj oglasnih blokov od komercialnih.

V Sloveniji temu ni tako in v najbolj gledanem času in pri najbolj gledanih oddajah ne opazimo velike razlike med številom oglasnih blokov na nacionalki ali drugih komercialnih kanalih.

Ponekod jim gre ‘še slabše’ – namesto prispevka obvezen davek
Res je, v nekaterih državah je ‘še slabše’. Namesto plačevanja prispevkov morajo državljani plačevati obvezen davek, ki se jim odvede direktno od plače, kot je to na primer na Finskem. A tudi tam je realnost vseeno boljša od slovenske. Če zanemarimo dejstvo, da Finci zaslužijo še enkrat več kot Slovenci, pa je tudi višina njihovega prispevka sorazmerna z njihovim zaslužkom. Če tako njihovi prihodki niso dovolj visoki, so plačevanja davka oproščeni.

Glede na njihove dohodke tako raste tudi višina davka, ki pa tudi v najslabšem primeru – pri skupinah z najvišjimi osebnimi dohodki – znaša še vedno več kot 10 evrov manj kot prispevek v Sloveniji, ki ga moramo plačati vsi – ne glede na osebni položaj.

M. G