”Šolski sistem, kot ga poznamo danes, je zastarel in ustreza razmeram okoli leta 1900. Danes potrebujemo nekaj, kar bo ustrezalo 21. stoletju, nekaj, kar bo pripravilo otroke na dejansko življenje in delo z znanji in spretnostmi, potrebnimi za danes in jutri,” je eden glavnih razlogov, zakaj Finska razmišlja o popolni reformi šolskega sistema. Namesto predmetov bi učili po tematikah in vključili več dejansko uporabnega znanja. Kaj pa v Sloveniji? Kako daleč smo od takšnih idej in kako realno lahko o takšnih zadevah razmišljamo?
Mnogi mladi se po koncu študija znajdejo pred dilemami in težavami in mnogokrat se jim zdi, da se morajo kljub zaključku izobraževanja ponovno učiti. Kako urejati bančne zadeve? Kako deluje politični sistem? Kaj je Evropska unija in kaj nam omogoča? Kam se lahko pritožimo v primeru težav? Katere vse možnosti imamo kot državljani? To so le nekatera vprašanja, na katera povprečen študent tekom izobraževanja ne dobi odgovora, hkrati pa se v vseh šolskih letih nemalokrat vpraša: Zakaj se moram pa to učiti?!
Reforma na Finskem: namesto predmetov bodo učili po tematikah
Prav to pa so tudi glavni razlogi, zakaj se na Finskem odločajo o popolni reformi šolskega sistema. Klasične predmete bi radi nadomestili z učenjem po tematikah. Seveda bodo še vedno obstajali klasični predmeti, kot so matematika ali zgodovina, a pomemben del učnega procesa bodo mešane učne ure več področij, kot so Evropska unija, družba ali klimatske spremembe.
Tako bodo učenci na primer poslušali predavanja o Evropski uniji, kjer bodo združeni geografija, zgodovina in družboslovje. Naslednjo uro bodo morda obravnavali tematiko dotične življenjske situacije, na primer učna ura ”kavarniške postrežbe”. Tam se bodo učenci na praktičnih primerih učili osnov matematike, tujih jezikov in ustrezne komunikacije.
Učenci sedijo pri uri angleščine, pred njimi pa je velik zemljevid Evrope. Na njem so zapisane vremenske razmere v različnih krajih in državah. Ura poteka tako, da morajo otroci v angleščini ugotavljati, kakšno je vreme v posamezni državi. Tako združujejo učenje geografije in angleščine v helsinški osnovni šoli Siltamaki, kjer so že pričeli s postopnim uvajanjem novega principa.
Cilj: do 2020 vse finske šole z novim sistemom
”Šolski sistem, kot ga poznamo danes, je zastarel, ustreza razmeram okoli leta 1900. Danes potrebujemo nekaj, kar bo ustrezalo 21. stoletju, nekaj, kar bo otroke pripravilo na dejansko življenje in delo z znanji in spretnostmi, potrebnimi za danes in jutri,” je novosti komentiral Marjo Hyllonen, vodja oddelka za izobraževanje v Helsinkih. Veliko šol, predvsem v Helsinkih, tak način učenja že stalno uporablja, cilj pa je, da bodo tak sistem do 2020 uporabljale vse šole.
Ne samo Finska, o tem razmišljajo tudi Norvežani in Britanci
Finska velja kot država z najboljšim izobraževalnim sistemom v Evropi, reforma pa je sprožila podobne debate tudi v drugih evropskih državah. Medtem ko na Norveškem posebne zasebne šole tak način učenja poznajo že nekaj časa, so o uvedbi novega načina izobraževanja začeli razmišljati tudi v Veliki Britaniji. Tam reforme zaenkrat še ne bodo uvedli, prav tako pa lahko nekaj nasprotnikov reforme najdemo tudi na Finskem.
Temu nasprotujejo predvsem starejše učiteljice in učitelji, ki so se celotno kariero izpopolnjevali v določenem predmetu, sedaj pa bodo morali svoje tehnike učenja popolnoma spremeniti. A kot kažejo podatki, se z ustreznim izobraževanjem na nov sistem učenja zelo hitro privadijo tudi učitelji, poroča britanski Independent.
V Sloveniji otrokom v zgodnjih razredih ”vsiljujemo neumna znanja”.
Tudi v Sloveniji lahko velikokrat slišimo kritike šolskega sistema. Eden najbolj glasnih kritikov je bivši ravnatelj osnovne šole Prule Dušan Merc, ki je v javnosti velikokrat kritiziral tako delo učiteljev kot celoten sistem. ”Osnovna šola se mora iz sedanje zapletene, nepregledne, z vseh strani definirane, pravno neučinkovite institucije preobraziti v šolo, ki ima jasne cilje in jasno strokovno osnovo. Zdaj je namreč nima. Trenutno je skupek želja, zahtev in velikih vzgojnih nesmislov,” je lani v intervjuju za Delo dejal Merc in dodal, da v zgodnjih razredih osnovne šole otrokom vsiljujemo neumna znanja, namesto da bi jih postopno učili stvari, primerne starosti.
Potrebujemo še veliko temeljnih izboljšav sistema pred takimi reformami
Da je v slovenskem izobraževalnem sistemu veliko pomanjkljivosti, pa priznavajo tudi slovenski učitelji. ”Imamo dobre predispozicije za kvaliteto, ampak naše vprašanje ni, ali bi uvedli poučevanje po tematikah ali ne, temveč bi morali preoblikovati strukturo izobraževalnega sistema, da izboljšamo rezultate. Založbe, učbeniki, vsebine, metode dela, previsoki normativi v šolah, predvsem pa preobremenjenost učiteljev z birokracijo, ki otroke nato postavljajo v drugi plan, so glavne točke, kjer Slovenija potrebuje izboljšave. Najprej je torej potrebno naše temelje popraviti in reformirati, nato pa lahko postopno uvajamo druge novosti,” je za nas povedal profesor razrednega pouka na eni od slovenskih osnovnih šol.
Kaj pa lahko izboljšamo v Sloveniji?
Glede na to, da se šolski sistem v Sloveniji le redko spreminja in smo od velike reforme šolskega sistema še daleč, v Sloveniji česa podobnega kot na Finskem torej ne moremo pričakovati. Slovenski izobraževalni sistem se ne more kosati niti z obstoječim finskim, kaj šele z njegovimi napovedanimi izboljšavami. In kaj bi lahko v Sloveniji spremenili, da bi bilo vsaj malo bolje?
Če vzamemo nasvet Pasija Sahlberga, finskega strokovnjaka za izobraževanje, je ključ prav gotovo v boljših profesorjih. ”V najboljših izobraževalnih sistemih na svetu je izobraževanje učiteljev največjega pomena. To poteka standardizirano in poenoteno po celotni državi, na te programe pa lahko pridejo le najbolj uspešni in pametni študenti,” je za Washington post komentiral Sahlberg in že takoj pokazal na vsaj eno točko, na kateri lahko Slovenija išče svoje izboljšave izobraževalnega sistema.
Maruša Gorišek