Takole se razbijajo komunistični miti

Leninov kip (foto: epa).

Slovenija je vstopila v tako imenovani “rdeči mesec”, ko so v dobrem mesecu dni – med 27. aprilom in 25. majem – zvrstijo skoraj vsi pomembni dnevi, povezani s partijsko oziroma komunistično mitologijo, ki se jih slovenska levica še vedno krčevito oklepa. Poglejmo podrobneje nekaj teh mitov in jih razbijmo.

5. maj 1945: Prva slovenska vlada?

Partijski mitologija: 5. maja 1945 je bila v Ajdovščini ustanovljena prva slovenska vlada v zgodovini, ki jo je vodil Boris Kidrič, ob Edvardu Kardelju vodilni slovenski komunist.

Zgodovinska dejstva: Kidričeva vlada, ustanovljena 5. maja 1945, ni bila prva slovenska vlada. Prva slovenska vlada je bila ustanovljena po razpadu Avstro-Ogrske, in sicer 31. oktobra 1918, vodil pa jo je vitez Josip Pogačnik. Ta vlada je bila pluralno sestavljena, saj so bili v vladi ministri iz vseh treh glavnih slovenskih strank: Slovenske ljudske stranke (tej stranki je pripadal tudi Pogačnik), liberalne in socialdemokratske stranke.

Kidričeva vlada tudi ni bila prva slovenska povojna vlada, saj je 4. maja 1945 protikomunistični tabor (SLS, liberalci in socialdemokrati – stranke, ki so pred drugo svetovno vojno predstavljale veliko večino slovenskega naroda) v dvorani Tabor v Ljubljani ustanovil slovensko vlado. Kidričevo ajdovsko vlado, ki je bila odgovor komunistov na ustanovitev taborske vlade en dan prej, lahko štejemo tako le za prvo slovensko komunistično vlado.

9. maj 1945: Dan zmage?

Partijska mitologija: 9. maja 1945 je kapitulirala nacistična Nemčija. To je dan zmage.

Zgodovinska dejstva: Nacistična Nemčija je kapitulacijo podpisala že 7. maja v Reimsu v Franciji. Veljati je začela z dnem 8. maja 1945 ob 23:01 po srednjeevropskem času. Kapitulacija je bila ratificirana v Berlinu 9. maja 1945 ob 0:16 uri, ko so jo podpisali poveljniki vseh delov nemške vojske: kopenske, vojne mornarice in letalstva. Kapitulacija je veljala recipročno, torej kot je bilo dogovorjeno v Reimsu – od 8. maja ob 23:01 uri po srednjeevropskem času.

Zahodne demokratične države so kapitulacijo Nemčije oziroma zmago v Evropi (spopadi z Japonsko so se namreč še nadaljevali) vedno slavile 8. maja. Sovjetska zveza in njeni sateliti, vključno s Titovo Jugoslavijo, pa so dan zmage slavili 9. maja, in sicer zato ker je kapitulacija (8. maja ob 23:01 po srednjeevropskem času) po moskovskem času ‘padla’ že na 9. maj. Slovenska levica in z njo Slovenija dan zmage tako še vedno praznuje po moskovskem času, in ne po srednjeevropskem času, v katerem se nahaja tudi Slovenija. Nekatere države, ki so prej praznovale dan zmage 9. maja (na primer Češka, Poljska, Slovaška …), ga zdaj praznujejo 8. maja.

Slovenija pa se še vedno krčevito oklepa 9. maja in moskovskega časa. Za nameček pa slovenska levica še potvarja zgodovino in skuša umetno zliti dva različna praznika: dan zmage in dan Evrope. 9. maja namreč EU praznuje dan Evrope v spomin na deklaracijo francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana iz leta 1950. Ta dan Evrope nima v drugih evropskih državah ničesar skupnega z dnevom zmage 8. maja.

15. maj 1945: Zadnji boji z Nemci v drugi svetovni vojni?

Partijska mitologija: Vojaški spopadi v Evropi med zavezniškimi in nemškimi silami so se končali 15. maja 1945 na Poljani blizu Prevalj, ko so se nemške sile in druge enote (hrvaške domobranske in ustaške enote, črnogorski četniki, deli slovenskih domobrancev …) predale jugoslovanskim enotam in slovenskim partizanom.

Zgodovinska dejstva: V resnici so se zadnji boji z nemškimi enotami končali 20. maja 1945 na nizozemskem otoku Texel. Tu so se aprila 1945 začeli spopadi med nemškimi silami in gruzijskimi enotami (gruzijski bataljon kraljice Tamare), ki so bile prej zaveznice Nemčije, nato pa so zamenjale strani in se priključile zahodnim zaveznikom. Na koncu so se v spopade z Nemci vmešale še kanadske enote. Zadnji boji med Kanadčani in Nemci so se končali, kot je omenjeno zgoraj, 20. maja 1945 – torej pet dni pozneje kot na Poljani blizu Prevalj.

Aleš Žužek