Veliko vroče krvi je zadnje dni zavrelo zaradi prostitutk, nekoliko manj pa zaradi demokratičnega socializma. Ni sicer jasno, od kod prvaku SDS informacija, da je vrednost prostitutk Evgenije C in Mojce ŠP med 30 in 35 evri. Cena se zdi bizarno nizka, tako da je zgražanje Društva novinarjev Slovenije nad twittom Janeza Janše povsem upravičeno.
Iz twitta ni bilo razvidno samo nekaj, na kar so v Društvu novinarjev Slovenije pozabili, in sicer ali je prvak SDS govoril o novinarkah ali o političnih aktivistkah. Če so v novinarskem društvu dobrohotno napak razumeli sporočilo Janeza Janše in so bili v naglici prepričani, da gre za sporočilo, ki se nanaša na novinarki, potem je njihovo reakcijo mogoče razumeti.
V resnici pa so spregledali, da ni šlo za novinarske prispevke, ampak le za sporočilo s spletne strani Iniciative za demokratični socializem, torej za sporočilo skrajno levičarskega gibanja. Gre namreč za prispevek, ki so ga prvega marca, torej pred skoraj tremi tedni, na spletni strani objavili najbolj zagreti pripadniki skrajne politične levice z naslovom “Kaj je bila Legija smrti in komu se toži po njej”.
Gre za povsem politično sporočilo, ki ga je ena izmed t. i. novinark dobesedno prekopirala in zlorabila davkoplačevalski denar, ko ga je preko javne televizije (nekdanja ministrica Majda Širca bi rekla javne hiše) posredovala javnosti. O drugi domnevni novinarki, ki naj bi jo prvak SDS užalil, pa je tako ali tako vprašanje, ali v javnem zavodu (javni hiši) zastopa interese javnosti ali interese svojega moža, znanega politika in lobista. Spomnimo se samo znamenite afere z vprašanji pred volitvami 2012, ko je bilo dokazano, da je politik Mile Šetinc svoji ženi pisal vprašanja.
“Dragi, pomagaj!”
Če nekdo, ki želi biti novinar, ne zna sam napisati novinarskih vprašanj in za to potrebuje pomoč politikov ali lobistov, je o novinarjih težko govoriti – govori se lahko le o političnih aktivistih. Iz tega razloga bi bilo precej bolj na mestu, če bi se namesto novinarskih društev in združenj oglasilo predstavništvo društva politologov in politikov.
Se kdo zgraža nad ameriškimi politiki?
V luči, da ne gre za odnos politik-novinar, ampak politik-politik, pa je čivk prvaka SDS seveda brezpredmeten oziroma nič posebnega. Samo če pogledamo dogajanje okrog ameriške predsedniške kampanje, vidimo, da so izrazi, ki jih politiki uporabljajo čez lužo, precej bolj nazorni, saj se pred TV-zasloni mirno javno prepirajo, kdo ima daljšega, da njihovih soprog niti ne omenjamo …
Slovenske reakcije na besedo prostitutka lahko tako razumemo samo v kontekstu popolne zaplankanosti. Celo naš redni bralec in komentator Igor Pribac, ki je zaslovel s čivkom o posiljevalcih v Kölnu, razmišlja, da je Janšev twitt ponižujoč, ne pa seksističen. Verjetno bi ta njegov razmislek še najbolje razumel ljubljanski škof Anton Jeglič, ki je pokupil vse izvode Cankarjeve Erotike in jih je – ker je tedaj to veljalo za ponižujoče in moralno sporno – sežgal.
Našemu prijatelju Pribcu
Noben poklic ni ponižujoč, če ga opravljaš pošteno. Še manj, da bi bilo v zvezi s tem poklicem kaj seksističnega, kar je sicer nekdanji Türkov svetovalec tudi pravilno ugotovil. Pomembno je le, da se ga opravlja pošteno in v skladu z zakonom.
In reakcija Eugenije Carl ter Mojce Šetinc Pašek
Menda bosta prvaka SDS Janeza Janšo tožili, ker beseda prostitutka po njuno označuje nekaj žaljivega. Prostitucija je v Sloveniji sicer legalizirana, za njeno legalizacijo pa so se zavzemali prav tisti levičarji, katerih ideje zastopata Eugenija Carl in Mojca Šetinc Pašek. Če smo bolj natančni: prostitucija je pošteno delo in prostitutke opravljajo storitev, kot jo opravljata tudi novinarki Eugenija Carl in Mojca Šetinc Pašek.
Vsaj do danes je veljalo, da ni žaljivka, če nekomu rečeš, da je novinarka. Vprašanje je tudi, kako bi reagiralo sodišče, če bi dve prostitutki tožili politika, ki bi jima zabrusil, da sta novinarki. Gre namreč za poklica, ki nista del kriminalne dejavnosti. Žal pa sicer velja, da svoje delo številni novinarji in novinarke razumejo na zelo podoben način, kot ga razumejo prostitutke.
Da pa ne bomo govorili samo o novinarjih – v tem smislu pred njimi še precej bolj prednjačijo predsedniki uprav in razni direktorji paradržavnih podjetji, državnih agencij, skladov itd.
Ž. K.