To so sladke dileme človeka, ki ima dovolj visoko plačo …

Foto: Pixabay

V znanstvenih in strokovnih krogih se pomembne ključne besede. Te se pojavijo, postanejo popularne, nato pa jih čez nekaj časa zamenjajo nove. Če boste prave ključne besede napisali v predlog raziskovalnega projekta, si boste zelo povečali možnosti, da boste za projekt dobili denar in boste lahko raziskovali, karkoli pač že raziskujete.

V 80. letih prejšnjega stoletja so bile ključne besede v okoljskih in naravovarstvenih vedah “umiranje gozdov”, “kisli dež”, “ekologija” in “zeleno”… Nato je prišlo “globalno segrevanje”, ki se je že nekaj let preoblikovalo v bolj nevtralne “klimatske spremembe”. Ko so se “klimatske spremembe” delno že izpele, je na vrsto prišla “biološka pestrost” oziroma “biodiverziteta”. Trenutno so “in” “trajnostni razvoj”, “sonaravnost” in “pravičnost”.

Foto: Pixabay

Foto: Pixabay

Bio in eko na naših policah
Ključne besede se iz znanstvenih in strokovnih krogov zelo rade preselijo v vsakdanje življenje, postanejo modne in če želite biti “in”, jih morate uporabljati. Četudi morda sploh ne veste, kaj te besede pomenijo. Če ste trgovec in boste svoje izdelke opremili s pravimi ključnimi besedami – tistimi torej, ki so v trendu -, jih boste veliko lažje in uspešnejše prodajali. Reklamo vam bodo delala tudi velikokrat sicer dobronamerna ekološka društva in nekritični mediji. Če so na trgu prehranskih izdelkov še pred par leti kraljevale besede kot “ekološka” ali “bio” pridelana hrana, mora sedaj vsak, ki mu ni vseeno za okolje in da kaj nase ter na svoj položaj v družbi, kupovati domače pridelke. Torej, bio in eko pridelke, ki so pridelani v Sloveniji.

Če je neka stvar pridelana ali pa le predelana v Sloveniji, naj bi to avtomatsko pomenilo, da je kakovostnejša. Izdelki, uvoženi od drugod, pa morajo seveda imeti oznako pravične trgovine in nekaj certificiranih nalepk, da jih lahko brez slabe vesti kupite.

Lublančani, kar pozabite!
Seveda ni vse tako enostavno. Z vidika trajnosti in ekologije postane – zaradi velikega negativnega vpliva transporta na okolje – ekološko sporen nakup vse hrane, ki ni bila pridelana v radiju nekaj deset kilometrov od kraja, kjer se porabi. Če živite v Lublani, lahko torej kar pozabite na vse pomaranče, limone, ananase, banane, pa seveda tudi na kavo, kakav, čaj in tobak. Te kulture pri nas, zaradi neustreznih klimatskih pogojev, zaenkrat, še ne uspevajo, in jih je treba uvažati iz tropskih, subtropskih in mediteranskih krajev. Zanimivo bi bilo vedeti, ali je poskus zasaditve vinograda na lublanskem Grajskem griču namenjen prilagajanju na klimatske spremembe, zmanjševanju transportnih stroškov kislega grozdja, povečanju samooskrbe ljubljanske mestne družine, proslavitvi naziva Zelena prestolnica Evrope 2016, palisadam oziroma obrambnim terasam pred prodirajočimi migranti ali pa le temu, da bi se Štajerci, Dolenjci, Primorci in Belokranjci, ki so na začasnem delu v prestolnici, počutili bolj domače ….  No, za Primorce predlagam tudi postavitev pršutarne. Morda kar v delu nedokončanih Stožic, ki je bil namenjen trgovinam, kjer sedaj med betonskimi zidovi brez koristi tuli veter.

Ker je Lublana multikulturno mesto, Lublančani pa naj bi bili znani po svoji strpnosti, se tudi ni bati, da bi pridelava vina in pršuta prizadela koga, ki prihaja iz okolja in kulture, kjer alkohol in svinjina nimata domovinske pravice.

Žalostno življenje rib v kletkah
Seveda pa dilema domače/tuje ni edina. Ko imate v ribarnici možnost, da kupite dražjega, divjega brancina, ki ga je slovenski ribič prostoživečega ujel v morju, ali cenejšega, gojenega, prav tako od slovenskega gojitelja, kako se boste odločili? Boste kupili divjega, ker naj bi bilo njegovo meso okusnejše? To morda drži, čeprav se pregovorno o okusih ne razpravlja. Vendar drži tudi to, da divji brancin vsebuje več škodljivih živosrebrovih spojin. Morda vas bo prepričalo mišljenje, da z nakupom divjega brancina pomagate preživeti ribiču, ki tako ali tako brez državnih subvencij ne bi preživel. Ali pa boste kupil gojenega brancina, saj je cenejši, njegovo meso pa vsebuje tudi manj škodljivih živosrebrovih spojin?

Z nakupom gojenega brancina tudi ohranjate naravno populacijo divjih brancinov, ki je zaradi prevelikega lova že zdesetkana. Po drugi strani pa veste, da tudi gojenje brancinov prispeva k onesnaževanju morja zaradi razkrajanja krmil, ki jih brancini v ribogojnih kletkah ne pojedo. K temu je dodati še onesnaževanje, ki ga povzroča proizvodnja proteinske hrane za krmljenje gojenih rib. Morda bo tehtnico k odločitvi, ali gojen ali divji brancin, nagnilo “žalostno” življenje, ki ga imajo ribe v kletkah, namesto da bi svobodno plavale po morju?

Take in podobne sladke dileme ima lahko le človek, ki zasluži dovolj visoko plačo, ki mu zadostuje za dostojno preživetje. Če pa vaše nakupovalne navade vodijo predvsem akcije večjih trgovski verig, ki vam omogočajo zgolj preživetje, potem ni dobro razmišljati o kvaliteti živil, ki jih kupujete. Drži pa, da boljše plače bomo imeli, in z njimi večjo kupno moč, bolj si bomo lahko privoščili nakup kvalitetnejših živil, kar se bo poznalo tudi na našem zdravju.

Gal Kušar

  • avtohtoni neandartalec

    Slovenski kmet je izdal Slovenski narod, zastonj so dobili zemljo in kmetije, delajo pa še vedno v socialističnih fabrikah, kjer odžirajo kvalitetna delovna mesta meščanom, medtem ko z dvojnimi priihodki, brez problema ustanavljajo podjetja in poberejo še posle na domačih in mednarodnih portalih dela. V družbo ne vračajo ničesar, plačevati jim moamo tudi razne nerealne in nepotebne subvencije, s katerimi delno pokrijejo stroške pridelave hrane, ki jo na to sami pojejo in razdelijo med bogate oliharhije, na police trgovin pride edino povprečna in visoko precenjena kložuna,ki se je kupci praviloma izogibamo. Slovensko pomeni Hrvaško, Makedonsko ali Albansko, delno tudi Srbsko, sicer pa na proizvodih običajno piše kdo je lastnik in kje je izdelano.
    Namesto v redka in slabo razvita mesteca, se investira v rovte, ves denar poberejo kmečke mafije, ki tudi največ zaposlujejo na črnom s pokradenmi dobički in neplačanimi davki, pa kupujejo delnice in nepremičnine socialnih deložirancev, kamor naseljujejo pripadnike svojih etničnih skupin, mafijske sodelavce in ovaduhe, še od najemnine ne plačujejo ničesar državi, ker je vse na črno, isto kot na kmetih. Kmete se nesakončo tolerira, za njih obstaja alternativna sodna praksa, inšpekcija jim še kazni več ne piše, ker vsaka malenkost ogrozi preživetje v izoliranih predelih, nima smisla najprej nekaj zapreti, potem pa vložiti še petkrat več denarja za saniranje posledic, kot tistega tam več ni na voljo. To je zdaj anarhija, ki vlodi v čedalje hujši teror, bolj kot je mafija odvisna od svojih umazanih rabot in krvavega denarja, bolj šibka so mesta in lažje izsiljuejjo državo, dokler parazit ne bo popolnoma zadušil gostitelja, ne obstaja rešilna formula, isto kot se je zgodilo na primer na Siciliji, še sto let bodo fevdalna revščina, ker se jih nihče ne upa spraviti v red, le zunanje dejavnosti so jim močno omejili in se zdaj sploh nič ne razvija, razen državnega turizma in vojaških projektov.

    • Nata

      Slovenski kmet je dobil zemljo zastonj ????

      • totex39

        Zgodovina in starejši ljudje pravijo, da so po 2.svet.vojni veleposestnikom komunisti vzeli zemljo in zastonj razdeljevali manjšim kmetom, po kakšnem ključo pa ne vem.

        • avtohtoni neandartalec

          Agrarna reforma.

        • Nata

          No , saj jaz tudi ne vem .
          Hm…….sem se pa spomnila Partljičevega ” Moj ata, socialistični………….” .

        • tarantela

          Tudi manjšim kmetom so jo jemali. Ni smel imeti več kot 10 ha zemlje, koliko se na taki površini pridela, pa vemo. Potem je tako odvzeto zemljo, na kateri je prej rasla zlata pšenica, država razparcelirala, svojim simpatizerjem partija podarila, drugim parcele prodala in je sedaj najbolj rodovitna zemlja pozidana. Po osamosvojitvi so nekdanjim lastnikom zemljo začeli vračati, vendar ta proces še ni končan, tudi zemlja je precej pozidana. Manjšim kmetom je niso delili, pač pa je agrarna reforma delila zemljo vsakemu delavcu, ki jo je hotel imeti, vendar manjše njive, na katerih so pridelali krompir, zelje itd. za potrebe svoje družine.

          • avtohtoni neandartalec

            Kam bi pa ti postavila mesta, na vrh gora? Kaj so vzeli hlapcem, daj me prosim razsvetli, kako lahko orodju vzameš orodje, samo to bi rad še slišal, najbolj pomembno vprašanje pa je, od kdaj se okupator meri po dobroti in miloščini, ki jo izkazuje svojim okupiranim sužnjem? Buržuazija ni bila pri nas doma, nažokali so jih k nam, da so gospodarili s človeško silo in naravnimi viri, to so bili pa tuji upravljalci našega družbenega premoženja, ne lastniki, mi smo lastniki Slovenske zemlje, Slovenci, ki smo tu rojeni in živimo od nekdaj, vsi, ne samo elite, ki so si delile zemljo in kapital, na podlagi lastnih ničvrednih državnih uredb oziroma so jih preprosto ukradli dejanskim upravičencem lastnikom.

          • tarantela

            Blagor……!Amen!

          • Koba Reid

            lahko bi vsaj to vedel, da niso bili povsod prisotni hlapci. Si kdaj slišal za velike kmečke slovenske družine, kjer so imeli po 8-10 otrok? No, ti otroci so bili “hlapci” lastnim staršem, kio so skupaj bili sposobni obdelovat svojo zemljo. Nobenih okupatorjev in nacistov ni bilo, bili so samo rdeči zločinski lopovi in morilci.

        • avtohtoni neandartalec

          Po vojaškem.

        • Koba Reid

          lažejo. So pobrali zemljo “veleposestnikom” ( za take so označevali tudi majhne kmete z 2 ha zemle in 5 kravami) ampak jo nikoli nikomur niso dali. To je mit. Imeli so jo “zase” da je propadala, obdelovbal je ni nihče. Samo podatek – 213000 HA (!!!!) zemlje je bilo zločinsko pokradene oz. nacionalizirane, kot se te rdeče zločinske uši znajo izražat. Lastniki? POBITI; IZGNANI, obsojeni na insceniranih procesih. In ne, niso bili Nacisti, ampak velika večina poštenih, slovenskih kmetov.

      • avtohtoni neandartalec

        Velika večina.

        • Nata

          Ne bo držalo ! Večini , ki so ” imeli preveč ” so jo odvzeli .
          Niso želeli velikega……močnega……pametnega ……in seveda vernega kmeta , a ne ?

          • avtohtoni neandartalec

            Poslušaj, saj nismo otroci, zemljo lahko dobiš EDINO, če jo pošteno kupiš ali prejmeš v dar, te stvari ne zastarajo prav NIKOLI.

          • Nata

            Saj so jo dobili v dar …..od svojih prednikov , a ne ?
            Pa o komu za vraga zdaj razpravljava ?

          • avtohtoni neandartalec

            Katerih prednikov, nacističnih okupatorjev mogoče, na podlagi s tujim tesočim rokopisom napisanih sumljivih darilnih pogodb in zaznamkov iz obližnjega udbaškega župnišča mogoče.

          • tarantela

            Imaš popolnoma prav!!!

          • avtohtoni neandartalec

            Sploh, če je šlo za naciste in fašiste, za fevdalno izrojeno buržuazijo, za okupatorja, po domače.

          • Nata

            Pa , daj no mir ! A kmet je bil izrojen buržuj ?
            Saj govoriva o kmetu , ali ne ??

          • avtohtoni neandartalec

            Kakšne kmetije, če pa pri nas ni prostora, to so vojaške karavle. Ja, tuj okupator je bil okupator, tudi če si je osamolastninil plantažo in zasužnjil naše kmete za hlapce, ki s tem seveda še niso postali lastniki ničesar.

      • tarantela

        Ne bo držalo, saj država oz. komunisti niso imeli zemlje, pobrali so jo kmetom in delili tistim, ki niso poznali dela na zemlji. Naredili so še več škode kmetijstvu, saj so prisilili (če se je uprl, je bil-a kaznovan-a) kmečka dekleta in fante da so se zaposlili v tovarnah, na kmetiji pa ni imel kdo delati.

        • avtohtoni neandartalec

          Na kateri kmetiji, kaj smo pa včasih imeli pod okupatorjem, kar potem ni več obstajalo? Vse kmetije so še vedno tam kjer so bile od nekdaj, druge rodovitne zemlje pri nas ni, nova nastaja, tam kjer okupator izvaja žledolome, do golega.

        • Nata

          Ja , tako je pa bilo !!!

    • tarantela

      Glede na to, kar si zapisal v zgornjih dveh zapisih, ugotavljam, da nimaš pojma o tem, kako se kmetuje. Niti nič ne več o tem, da so kmetom po drugi vojni pobrali zemljo in jo brezplačno delili tistim, ki so imeli zelo malo ali nič malo pojma o delu z zemljo. Trava že raste ob sončni svetlobi, če pa jo hočeš kositi za krmo, moraš pa travnik tudi pognojiti. Sicer pa nima smisla razlagati nekomu, ki vidi samo tisto, kar hoče.

      • avtohtoni neandartalec

        Kmetom niso nič vzeli, tujim okupatorjem in fevdalnim teroristom pa, ker so bili itak samo okupatorji, kakšni veliki Slovenski kmetje neki, še govoriti niso znali Slovensko, edini Slovenci na kmetiji so bili hlapci in domači ljubljenčki.

        • tarantela

          Ti pa res nimaš pojma, si nekje nekaj prebral in še to samo mimogrede, vsega pa ne, malo se poglobi v zadevo.

          • avtohtoni neandartalec

            Lahko bi me malo usmerila, kakšen napotek za branje mogoče?

          • tarantela

            Vzemi tablete, to je vse, kar Ti lahko pomaga!

          • avtohtoni neandartalec

            Razumem, ti črpaš znanje in navdih iz drugih dimenzij, kamor ne moreš povabiti nikogar drugega, za razliko od mene, ki samo prevajam kar pač obstaja.

    • dr Janez Sveti

      A res tako misliš ali se norčuješ? Ne morem verjet, da si tako žaljiv in nerazumen. Seveda ne mislim sedaj napisat protiargumente, ker bi izgledalo, da te želim prepričat v drugo vero.
      Raje bom priložil povezavo in ti mi povej, če misliš, da tvoje trditve res držijo:
      http://www.bolha.com/kmetijstvo-gozdarstvo/kmetijstvo-gozdarstvo-ostalo/podarim-kosnjo-22-ha-in-se-placam-400-eur-nad-sevnico-1304549135.html?aclct=1461332531

      DR janez Sveti vseved iz vesolja

  • avtohtoni neandartalec

    Največja napaka kmetijstva na splošno je gnojenje ščurkov oziroma travnikov, ker ima lahko pri nas vsak kmetavzar svojo mini štalo, po navadi par metrov stran od bajte, kjer živi in si deli drek z živino, proizvedejo ogromne količine urina in blata. Namesto, da bi te biološke odpadke odpeljali v kemično industrijo, jih zlivajo na travnike, ki gnojšnice niti najmanj ne potrebujejo, ker rastline rastejo iz sončne svetlobe in zraka, ne iz zemlje. Gnoj potrebujejo ščurki, ki razkrajajo prst. Najraje ob sicer načelno čistih rekah in potokih, ki hormonska in druga kemična topila odnašajo naprej po strugah, od koder zaidejo v hrano in celotno življenjsko okolje. Hormonski dodatki in strupi počasi, vendar zanesljivo ubijajo ne le človeka temveč vse živo, onesnažena sta tudi zemlja in zrak, otroci se rojevajo z genskimi okvarami in boleznimi, ki so bile pri nas že zdavnaj izkoreninjene, kljub temu neverjetno naivni in neizobraženi ljudje mislijo, da je to vse še vedno bio in naravno, pa nima veze s tem. Ko pa kdo pokaže s prstom na kmetavzarje, je seveda takoj konec sveta, to se pa ne sme, pa če zaradi teh mafije vsi pocrkamo, kar se bo tudi uresničilo.

    • stajerc5

      “…kjer živi in si deli drek z živino, proizvedejo ogromne količine urina in blata”…
      Mislim, da je pri tebi doma v stanovanju tudi tako…

  • Nata

    Tako je !
    O kvaliteti sploh ne razmišljam !!
    Razmišlja moja denarnica ………..kdaj bo kaj več v njej !!

  • dr Janez Sveti

    Odlično! Hudomušno in realno napisano.
    Tudi meni je smešno, ko trdijo, da so “briške” češnje boljše od italijanskih, ki rastejo nekaj km naprej. Prepričan sem, da bi morala biti cela Primorska nasajena s češnjami, če bi bile resnično vse prodane pod domače, res “domače”.
    Sprijaznit se je potrebno, da smo v EU in da kamion iz Španije ne potuje teden ampak en dan. Zavedat se moramo, da je naša domača pridelava popolnoma enaka kakor drugje, saj so semena enaka in tehnologija pridelave. Kontrole so v celi EU enake.
    EKO, “pošteno” “domače” je pomembno samo zaradi zaslužka. Primerjava z lastnim vrtom seveda ni možna. Vem pa, da v okolici Cinkarne iz vrta nebi jedel solate.
    Zato se poslužujem:
    http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zgodba-o-tem-da-nikoli-ne-smes-obupati.html
    DR Janez Sveti vesoljc

    • indijanka

      Eko pomeni tudi to, da nikomur ne škoduješ po ekonomski definiciji. Zato so samo briške češnje eco..italijanske pa ne več. Z druge strani meje je pa obratno. Po teoriji naj bi bili vsi cilji ekološki :).

  • tarantela

    Ob vsem tem bio, eko itd., se spomnim, da so nam pravili, da pra- pra in še pra predniki niso živeli dlje od povprečno 40 let. Morda manj, morda kakšno leto več. Vidite, jedli so zdravo hrano, brez dodanih kemikalij in so pomrli v najlepših letih. Mi se zastrupljamo z vsem mogočim in imamo vsaj še enkrat daljšo življenjsko dobo. Tega pa res ne razumem, morda bi neandertalec razložil.

    • avtohtoni neandartalec

      Brez problema, samo moram zdaj na kolo, včasih niso poznali bakterij in penicilina.

      • tarantela

        Če niso poznali bakterij tudi penicilina niso rabil, nikar se zdaj ne izogibaj razlagati svojega znanja z izgovorom, da moraš na kolo!

  • kresnik

    Se ne strinjam z dr Janezom Sveti…sploh da je eko in domače pomembno samo zaradi zaslužka…poznam nekaj eko kmetov in vem kaj pomeni eko pridelava – preverjeno na lastne oči! Zato se mi ne zdi fer, do teh kmetov, ki se tako trudijo da se jih takole daje v nič. Jaz jih globoko spoštujem in cenim. Razen tega pa še poskusite eno eko jabolko in eno navadno pa boste videli razliko! Lahko lažejo napisi na embalaži, naše brbončice pa ne lažejo…Glede češenj…tudi Briške so špricane…ampak v okusu med Briškimi in Španskimi je taka razlika, da vi kar jejte Španske če so vam ql. meni niso.

    • tarantela

      V čisti eko ne verjamem, pač pa v integrirano pridelavo. Nekako moraš zaščititi sadje in zelenjavo pred boleznijo in škodljivci, sicer nič ne pridelaš. Seveda pa mora biti zaščita pod strogim nadzorom. V okolici Idrije so pred nekaj leti poskusili pod nadzorom neke inštitucije (žal se naslova ne spomnim) pridelati povsem ekološki krompir, zato proti koloradskemu hrošču niso ukrepali s škropivi. Hrošč je popolnoma uničil nasad. Čisti “eko”. Država je za ta neuspeli poskus kmetom plačala odškodnino za vloženo delo in izgubo zaslužka.

      • dr Janez Sveti

        Strinjam se o integrirani pridelavi.
        DR Janez Sveti vesoljc

    • dr Janez Sveti

      Ker pojem veliko sadja, mi verjemi, da nisem pisal na pamet. Jabolka, ki jih omenjaš, so različnih okusov, SAMO zaradi sorte, saj “eko” sadjar običajno sadi stare sorte, ki so bolj odporne in imajo tudi meni bolj intenziven okus. Te moderne eko kmete postavite brez subvencij na trg in boste videi, da s pridelki NE morejo preživet. Čaje prodajajo po 150 €/KG. Čaji, ki so so samorasli v naravi. Koprive in podobno. Res je vse posel, vendar, koliko “eko” proizvodov vidiš na tržnici ali trgovini (slovenske), kljub temu, da imamo na stotine “eko” kmetij?
      Imam idejo, kako bi jedli tudi meščani res previdno in sonaravno pridelano hrano. Ne bom o temu pisal, saj razmišljam, da bi sam začel projekt ter zaposlil nekaj nezaposlenih,mladih in izobraženih. Eko certifikate, pa naj plačujejo tisti, ki jim to kaj pomeni.
      A mi kdo lahko posreduje evropski zakon, ki določa kaj je EKO? Bom hvaležen in mu kupim 10 Kg Dolenjskih eko banan
      Dr Janez Sveti vesoljc

      • fmg9

        http://eur-lex.europa.eu/summary/chapter/food_safety.html?root_default=SUM_1_CODED%3D30

        Imaš tudi v Slovenščini (jezik izbereš šele pod članki)

        • dr Janez Sveti

          Samo pogledal sem in mogoče se motim. Poslal si mi samo poglavje o varni uporabi pesticidov, o varni hrani, o hrani za živali. To je ok, ampak jaz sem napisal, da bi rad videl zakon, ki določa kaj je EKO. ZAKON. Ne obstaja.
          Eko je nafta a ni? Zavedat se moramo, da je vsako zdravilo ob nepravi uporabi in nepravih količinah strup. Tako je tudi s pridelavo hrane.
          Zavedam se, da meso iz prašičje farme z 5000 glavami v zaprti reji, ni enakovredno pujsu, ki rije po zemlji in skače naokoli svobodno. Razlog je v intenzivnosti, premočni hrani in zaradi stesa živali vseh mogočih zdravil (antibiotiki, hormoni, barvila), ki jo mi na koncu pojemo.
          EKO, je izmišljena zadeva. SONARAVNo, bi bil pravi. Vendar se mi zdi, da to imamo. To je integrirana pridelava.
          Dr Janez Sveti

          • fmg9

            Ok, se popravljam
            http://ec.europa.eu/agriculture/organic/

            Je pa dobro vedeti dovoljene in min. vrednosti pri predelavi.

          • dr Janez Sveti

            EU RULES ON PRODUCTION
            To so pravila in ne zakon.
            Dr Janez Sveti zakonojemalec

          • fmg9

            Jah, če hočeš dobiti certifikat, so pravila precej stroga. Zakon pa določa stalno preverjanje, da se pridelovalci teh pravil držijo.
            http://ec.europa.eu/agriculture/organic/consumer-trust/certification-and-confidence/controls-and-inspections/index_en.htm

          • dr Janez Sveti

            No to je to. CERTIFIKAT! Ni zakon ampak CERTIFIKAT, ki stane ogromne denarje in je namenjen temu, da od njega živi kup birokratov. Tako kot je z podnebnimi spremembami, pa varuhi človekovih pravic v Zimbabveju in okolici, Sirska opozicija iz hotela v Londonu, plačana s strani CIA, pa dobrodelne organizacije ,ki 70% zbranih sredstev porabijo za svoje delovanje…in še veliko drugih izmišljenih, nepotrebnih organizacij, ki poštenemu delovnemu človeku jemljejo težko in pošteno zaslužen denar.
            DR janez Sveti eko, ti ga na

          • fmg9

            Ah, seveda, spet je CIA vmešana. :)

            No, glej. Sam si se spraševal, če obstajajo pravila in zakon v EU, ki zadeva pridelavo ekološke hrane. Seveda obstaja in pogoji so strogi za pridelovalce. Certifikat EU pa daje garancijo, da je hrana pridelana po EKO standardu in da pridelavo redno preverjajo inšpekcijske službe.

            Lahko pa pokličeš na Biotehnično fakulteto, odd. za agronomijo in odd. za zootehniko, pa ti bodo razložili kako težko je to.

            Drugače pa, relax. Tudi mene zanima kmetijstvo, zato se zadnja leta bolj zanimam za te zadeve. Kaj pa lov in ribolov, te to privlači?

          • dr Janez Sveti

            Tale CIA je priletela zraven Sirijcev, ce nisi opazil. Beri pozorneje, saj vem, da včasih pišem tako, da vsak niti ne razume. Hvala , ker si mi želel odgovorit. Res. Ampak, jaz sem ti že na začetku sugeriral,da ne obstaja ZAKON! Pravila si lahko izmisliva midva in narediva recimo Mamino potico. Opiševa kako se naredi in kdo jo lahko dela, ter trživa “certifikat”. Vsak, ki bo želel imeti v proizvodnji Mamino potico, mu bova poslala komisijo, ki mu bo izdala certifikat, za primerno vsoto €€. Seveda bi jaz zahteval še procent od prodaje za “promocijo”. Lahko si pa tudi izmisliva Vrtna Prazelenjava in morajo vsi, ki želijo gojiti Prazelenjavo imeti naš CERIFIKAT..Imam še nekaj idej, če te zanima :) Superhrana je že zasedeno! :)
            Lov in ribolov? Ne, me ne zanima. Raje jem, kakor lovim. Sem lenuh in uživač, ter genij.
            DR Janez Sveti milijonar

          • fmg9

            Ja, obstaja več EU zakonov, ki strogo določajo eko/bio pridelavo.
            Tako pač je. Jaz si tega nisem izmislil.
            Težko boš dobil pravico, da označiš svoje izdelke kot eko/bio, če ne upoštevaš zakonov (in pravil) pri vseh stopnjah, pa inšpekcija te bo nadzirala.
            Saj pravim. Pokliči na Biotehniško fakulteto. Tam ti bodo prijazno razložili, samo upoštevaj bonton (in ne se predstaviti kot genij ;) .

            PS: Kmetijstvo sicer ni za uživače in lenuhe…

          • dr Janez Sveti

            Jaz sem genij. Ni pa nujno, da se z mano strinjaš.
            Nisva se razumela. Zakon o BIO pridelavi NE obstaja, oziroma ni zakona, ki bi razložil, kaj je BIO in kaj ne. Obstajajo samo pravila, po katerih, lahko označiš (z znakom, ki ga plačaš) pridelek, kot BIO.
            Nisem napisal, da želim označit svoj izdelek BIO , ampak sem ti poskušal razložit Mamino potico, vendar nisi razumel .
            Skratka. Pravila-standard so postavili ljudje in ne Bog. Torej so jih postavili zaradi lastnih interesov in PROFITA. Oznake so samo za to, da označujejo pridelke-izdelke, ki imajo standard. Tudi jaz in ti si lahko IZMISLIVA standard za bilo kakšno stvar. Seveda, morava izpolnjevat nekatere ZAKONITOSTI , kako se to da naredit. Morava postaviti standard za nekaj, kar bo popularno (večji zaslužki) in da bodo naši proizvajalci (sem povedal, da sem len) vedeli kako morajo izdelek naredit. Najbolj znan je standard, ki se prodaja pod blagovno znamko Coca-Cola. Podobnih pijač je na tisoče vrst, vendar je samo ena Coca-Cola, ki izpolnjuje standard, da se lahko tako imenuje. Če te še kaj zanima,me kar vprašaj. Nisem zastonj genij.
            DR Janez Sveti vesoljc

          • Paramecij

            niti ne stane. ustrezat mora pogojem in pravilom in to je to

  • tarantela

    Me prav zanima, kaj bi si izbrali lačni v Afriki: smrt zaradi lakote čez nekaj tednov ali smrt zaradi zastrupitve s škropljeno hrano če 20 ali 30 let.

  • pokvarjeniSvet

    Dvomim da imamo toliko bio izdelkov….jaz vidim samo bio cene (visoke cene).

  • pokvarjeniSvet

    s Subvencijami forsirajo in vsiljuejo GSO in ostale kemikalije v hrano in na trg.

  • Peter

    V bistvi je tako, da samo tisto, kar pridelaš sam, veš, kakšno je.
    Kar je v današnjem času zelo zelo težko izvesti v praksi.

  • Domoljub in gej

    Sadje in zelenjavo pridelam doma, v trgovini pa izbiram prehrambene izdelke zahodnjaških proizvajalcev(avstrijske, nemške…), ker se držim prepričanja, da so najnižji standardi zahodnih držav vseeno malce višji od standardov pobalkanjenih Slovenceljnov…

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!