Evropo v zadnjem letu pretresajo številne spremembe, največje posledice pa prinašajo migrantska kriza oziroma invazija migrantov ter teroristični napadi v evropskih prestolnicah.
Ali se pravilno odzovemo? Ali evropska politika pravilno reagira? Smo še vedno na dovolj dobri stopnji varnosti ali se lahko bojimo prihodnosti? Kaj bi lahko naredili drugače in kaj moramo sedaj storiti, da bomo lahko zagotovili takšno Evropo, kot smo si jo v začetku zadali in si je želimo?
Milan Zver, poslanec Evropskega parlamenta, meni, da je EU precej neučinkovita in zato bolj ranljiva kot kadarkoli prej. Slovenija živi v svojem vakuumu in prepričanju, da se nam ne more nič zgoditi, da smo povsem varni. Vsakdo, ki v Sloveniji omeni besedi vojska ali oborožitev, je takoj označen za nestrpneža, fašista, hujskača. A realnost je kruta – Evropska unija in Nato nas opozarjata, da smo glede varnosti grobo pod evropskim povprečjem. Zdi se, da skrb za obrambo Slovenije in njeno vojsko javno mnenje, pa tudi vlada pripisujeta kar desni politično opciji, a gre v resnici za varnost vseh državljanov.
Če začneva pri splošno oceni. Kako ocenjujete uspešnost Evropske unije pri spopadanju z aktualno migrantsko krizo?
Lahko bi dejal, da Evropska unija ni najbolj uspešna. Predvsem zato, ker EU ni enotna država, ki bi, tako kot imajo na primer Združene države Amerike, imela ažurno in hitro vlado, ki lahko učinkovito deluje. Tukaj se politike in odločitve sprejemajo počasi in, kot kaže, je zato EU precej neučinkovita pri soočanju z največjimi problemi, ki jo tarejo. Begunska kriza je samo zadnji izraz šibkosti Evropske unije. Terorizem je tipični pojav, ki je nastal zato, ker živi Evropa v nekem varnostnem vakuumu, premalo je vlagala v obrambo in varnost v preteklih letih, desetletjih. Po koncu hladne vojne smo to področje praktično zanemarili, tudi v Sloveniji, zato smo obrambno, varnostno zelo ranljivi. To so seveda opazili mnogi, ki Evropi ne želijo najbolje – ne samo Putinov režim. Nenazadnje je Evropa gospodarsko najmočnejša entiteta, igralec na svetu in bi pričakoval, da je tudi z vidika diplomacije v mednarodnih odnosih enako močna, pa ni. Imamo trikrat več diplomatov kot ZDA, pa smo nekajkrat manj učinkoviti. Imamo enako število vojakov kot Američani, pa smo nekajkrat manj učinkoviti. Študije kažejo, da je po učinkovitosti obrambnega sistema Amerika nekajkrat bolj učinkovita kot EU, kljub temu da imamo nekaj močnih držav.
Če povzameva, so notranja neskladja v EU prva točka, kjer bi morali začeti reševati probleme, da bi se rezultati lahko posledično pokazali tudi navzven v večji učinkovitosti?
Vse te krize so prinesle različno gledanje na izhod iz krize. Obstaja skupna metoda – več Evrope, kjer bi z bolj integriranimi sredstvi imeli močnejši Bruselj in bi se lažje soočali s posameznimi problemi. So pa seveda popolnoma legitimne zahteve, da je Evropa preveč integrirana in bi bilo bolje, da bi posamezne države same reševale ključlne probleme. To je vprašljiv pristop zlasti za manjše države, kot je Slovenija. Mi smo precej šibki. Mi se težko soočamo z resnimi problemi, kot so terorizem, obramba, varnost ali celo energetska oskrba. Kaj šele, da bi lahko sami reševali migrantsko krizo.
Ja, kaže da so tu največje težave. Kot prvo, že nekaj sto migrantov je v Sloveniji lahko problem: kaj z njimi početi, kje postaviti meje in pa seveda obramba – tukaj smo na zelo slabi točki.
Točno, migranti so tipičen primer, ki lahko močno destabilizira Slovenijo. Tudi če bi prišli sedaj po morju ali z letali, imamo z njimi problem. Po mojem bo celo dobro sedaj, ko se sprejema nova azilna zakonodaja, bolj enotna za vse države Evrope. Sicer bomo obvezani, da sprejmemo neko določeno število migrantov, vendar, če bo teh preveč, se jih preprosto premesti v druge države. Pri tem pa migranti ne morejo sami izbirati, v katero državo bodo šli, ampak se bo to določilo na sami izhodni točki. Nov azilni sistem je po mojem mnenju prvi korak k bolj uspešnim rešitvam, ampak predvsem za male države, kot je Slovenija. Nemčija sama po sebi ne potrebuje nekega sistema, je dovolj močna oziroma imuna na raznorazne strese.
Vsi se spomnimo znamenitega stavka Angele Merkel, ko je izrekla dobrodošlico migrantom. Menite, da je takrat mislila resno oziroma se je sploh zavedala, kakšne posledice bo to potegnilo za seboj?
Evropska unija deluje prepočasi. Obstaja bojazen, da so teroristi vendarle malo bolje zorganizirani kot mi?
Opazili so, da EU kot varnostna entiteta ne deluje dobro. Ugotovili smo že, da kot politična entiteta sploh ne deluje dobro. Tudi na področju varnosti ne. Zato nam je tudi padla vzhodna meja, ko smo pričakovali, da bo šest vzhodnih držav eventuelno nekako vsaj vzpostavilo sporazume, a nam je Rusija prekrižala načrte. Tudi mediteranska soseščina doživlja podobne teave. EU je ranljiva in drugi tekmeci na področju obrambe to dobro vedo. Tu bo treba nekaj spremeniti, več bo potrebno vlagati v obrambo in varnostne sisteme. Tudi Slovenija vlaga v obrambo enkrat premalo, kot jo zavezujejo določene obveznosti v okviru zavezništva NATO. Včasih smo celo prekrivali rezultate in navajali napačne statistike in to naši zavezniki v Natu vedo. Na to nas opozarjajo in v prihodnosti bomo morali relativno hitro posodobiti slovensko vojsko, slovenske obveščevalne in druge varnostne organe, če bomo svojim lastnim državljanom hoteli zagotoviti določeno stopnjo varnosti. Ta hip jim to ne zagotavljamo in vlada je odgovorna za to.
Zdi se, da je v Sloveniji tisti, ki omeni, da se je treba oborožiti in več vlagati v vojsko, takoj grobo označen za hujskača, nestrpneža in da si želi vojno. Pa vendar, smo pod standardi Nata, pod standardi Evropske unije.
Zelo pod standardi. Nenazadnje to rezultira v slabši varnosti, večje je tveganje in nekdo mora za to odgovarjati. SDS se je kot opozicijska stranka pravilno odzvala na trenutno stanje s tem, da je predlagala tudi strukturne spremembe, nacionalno gardo, ki bi bila dobro opremljena in bi lahko pomagala v tako kriznih trenutkih, ko so bili v času migrantskega navala na Slovenijo. Slovenija bo slej kot prej v poziciji, ko bo morala z živo silo zaščititi svojo mejo in na te scenarije se moramo pripraviti. Ta hip mi tega nismo sposobni. To je resnica, ki jo ugotavlja tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil.
Zdi se, da naša vlada ostaja v miselnosti, da do tega ne more priti, da se črni scenariji pri nas ne morejo zgoditi in področje varnosti v Sloveniji ostaja nekako na statusu quo.
Po različnih napovedi naj bi tisoče migrantov iz Severne Afrike čakalo na svoj vstop v Evropo. Govorimo o številki blizu milijona. Lahko pričakujemo nov val migrantov?
Vsi pričakujemo nov val, vprašanje je le, kako se bo EU – od Frontexa do Europola – odzvala na vse te nevarnosti, ki prežijo. Seveda pa tudi evropske članice zavezništva NATO, ki bodo morale svojo nalogo tukaj dobro opraviti, zlasti pri varovanju zunanjih meja. Tukaj govorimo o obalni straži in če bomo uspeli zunanjo, schengensko mejo dovolj dobro zaščititi, potem bo tudi več svobode znotraj EU. Jaz mislim, da smo sicer to sposobni narediti, saj je klima sedaj malo drugačna – tudi potencialni migranti sedaj vedo, da so razmere v Evropi malo drugačne kot lani. Ni več nobenega vabila in tudi EU kot celota je veliko bolj pripravljena, da se odzove. Razmišlja se, da bi zunaj meja EU naredili določene kampe, kjer bi sprejemali te migrante in jih tam oskrbovali z vsem potrebnim. To je veliko boljša rešitev, kot da živijo v manj primernih razmerah kje na obrobju Evrope ali pa znotraj EU. To je sicer eden izmed problemov, ki lahko Evropo stresejo v drugi polovici leta, zraven terorističnih napadov, ki jih obljubljajo teroristične mreže, in morebitnim izstopom Velike Britanije iz EU.
Anja Dangubič