Žleda, lubadarjev in ministra Židana, reši nas, o Gospod!

Dejan Židan. Foto: STA

Kako slabo izkoriščamo les iz slovenskih gozdov – za katere pravimo, da so edini pomembni naravni viri Slovenije in zato predstavljajo veliko naravno bogastvo – pove podatek, da letno posekamo le okoli 4 milijone kubičnih metrov lesa. Trajnostno, torej tako, da z višino poseka ne bi ogrozili prihodnjih potreb po lesu in ostalih funkcijah gozdov, bi lahko posekali letni etat v višini 6,5 milijonov kubičnih metrov.

To pomeni, da vsako leto preprosto ne izkoristimo 2,5 milijonov kubičnih metrov lesa, ki na daljši rok brez velike koristi strohni. V slovenskih gozdovih se neopazno dogaja nekaj podobnega, kot da bi se kmet odločil, da bo slabo polovico pridelka pustil na njivi in ga ne bo pobral.

Minister židane volje hoče spremembe …
Glede na to, da naj bi vsakih 100 ali 200 kubičnih metrov posekanega in predelanega lesa (prvi podatek velja za EU, drugi za Slovenijo, ker smo spet nekaj posebnega) ustvarilo eno delovno mesto v gozdarstvu, lesni in papirni industriji. S slabo izkoriščenostjo gozda in lesa se torej odpovemo med 12.500 do 25.000 delovnim mestom. Ob teh številkah je razumljivo, da se je minister židane volje odločil, da je v slovenskem gozdarstvu treba nekaj spremeniti.

… a bi najprej moral poznati temeljne dokumente slovenskega gozdarstva
Navkljub sprejetim zavezam OECD, da se bo država umikala iz gospodarstva, je minister predlagal ustanovitev državnega podjetja Slovenski državni gozdovi d. o. o, ki naj bi gospodarilo z državnimi gozdovi. Seveda bi bilo prav, če bi si minister najprej prebral in razumel Resolucijo o Nacionalnem gozdnem programu (ReNGP, 2007), ki je temeljni dokument slovenskega gozdarstva. V njej je analizirano stanje, so določeni cilji in usmeritve ter je začrtana strategija razvoja slovenskega gozdarstva. V njej ni govora o potrebi po reorganizaciji sistema gospodarjenja z državnimi gozdovi.

V akcijskem načrtu “Les je lep” vse jasno zapisano, a Židan …
Če te resolucije minister ne pozna, predpostavljam, da potem pozna vsaj “Les je lep”, tj. Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020, ki ga je leta 2012 sprejela vlada. Ta akcijski načrt, pri pripravi katerega je sedanji minister sodeloval kot nekdanji minister, je operativni dokument, ki les opredeljuje kot strateško surovino Slovenije ter na podlagi analize stanja določa cilje, ukrepe, kazalnike in roke za intenziviranje gospodarjenja z gozdovi ter za oživitev in razvoj predelave lesa in energetske uporabe njegovih ostankov.

V njem je kot splošni ukrep, za katerega se bo porabilo nič evrov, navedena vzpostavitev modela upravljanja z državnimi gozdovi, ki bo zagotavljal več predelave lesa v Sloveniji. Nisem prepričan, da predlagani model Židanovega sovhoza res zagotavlja: “… preoblikovanje sistema upravljanja z državnimi gozdovi v smeri večjega sodelovanja med deležniki vzdolž gozdno-lesne verige ter posledično večje izrabe lesa znotraj Slovenije.”

Ne skrbi jih za gozdove, to je le bitka za koncesije in denar
Zakaj se torej ministru Židanu, njegovi ekipi in stranki SD tako mudi z ustanavljanje ‘gozdarskega sovhoza’? Preprosto zato, ker se letos iztečejo koncesije za izvajanje del v državnih gozdovih, torej v gozdovih v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki so bile leta 1993 z reorganizacijo gozdarstva, za obdobje 1996-2016, podeljene bivšim Gozdnim gospodarstvom. Pri ustanavljanju državnega gozdarskega podjetja gre v bistvu za bitko za koncesije in denar, ki ga prinaša okoli 1,4 milijonov kubičnih metrov letnega poseka v državnih gozdovih, ne pa za izvajanje strategij in ukrepov iz Nacionalnega gozdnega programa ali območnih gozdnogospodarskih načrtov.

Da ne gre za skrb za intenziviranje gospodarjenja z gozdovi, govori tudi dejstvo, da je v državni lasti približno 22 % gozdov ter da je v državnih gozdovih etat (možni posek) skoraj v celoti realiziran. Nasprotno pa je v gozdovih, ki so v zasebni lasti, realizacija etata pod 50 odstotkov. Zato je jasno, kje je problem in kje je treba ukrepati.

Številni lastniki, majhna zemljišča
Vsekakor ni ključni izziv premalo intenzivno gospodarjenje v državnih gozdovih, ki zaradi večje in strnjene gozdne posesti že tako omogočajo lažje, bolj kakovostno, strokovno in gospodarno gospodarjenje z gozdom. Problem je neintenzivno in slabo gospodarjenje v 75 odstotkov slovenskih gozdov, ki so v zasebni lasti, kjer ima 461.000 gozdnih posestnikov v lasti 313.000 gozdnih posesti, ki so v povprečju velike okoli 2,5 hektarja na treh prostorsko ločenih parcelah. Tako število lastnikov gozdov, razdrobljenost posesti (68 odstotkov lastnikov ima v lasti manj kot 1 hektar gozdne površine, le 2 odstotka lastnikov gospodari z gozdno posestjo, večjo od 15 hektarjev) in njihova nezainteresiranost otežujejo strokovno delo in večji posek lesa.

V državnem gozdarskem podjetju si mastijo brke
Problem torej ni toliko v državnih gozdovih in organizacijski obliki upravljanja z njimi, kot je v neugodni posestni strukturi in neaktivnosti zasebnih lastnikov. Te je treba aktivirati in jih spodbujati z davčnimi olajšavami in s spodbudami za združevanje. Ne pa z ustanavljanjem novega lonca marmelade za slovenski zajtrk za privilegirane dolgoprste rentnike. V monopolnem državnem gozdarskem podjetju Slovenski državni gozdovi d. o. o. si bodo namreč politika in stranke zagotovile nadzor ter delež nad denarnimi tokovi, s katerimi si bodo omastili brke. Z razpolaganjem z državnimi gozdovi bodo lahko tudi kontrolirali svojo podeželsko bazo. Treba je torej sprejeti ukrepe za izboljšanje posestne strukture in za aktiviranje lastnikov gozdov, da bodo s svojim gozdom dejansko gospodarili. Da bodo oni, država in družba imeli od tega več koristi. Kar pa seveda ni lahka naloga.

Minister Židan, kmetje še niso pozabili eksperimenta …
Če hočeta minister Židan in slovenska vlada res narediti nekaj za izboljšanje gozdno-lesne verige, naj poleg davčnih olajšav začneta aktivno spodbujati združevanje lastnikov gozdov v združenja lastnikov gozdov in druge pravno-formalne oblike, ki bodo omogočale lažje, bolj intenzivno in bolj gospodarno gospodarjenje z zasebnimi gozdovi. Pri tem pa ministru Židanu svetujem pazljivost, saj kmetje še niso pozabili eksperimenta z zadružništvom in obvezno oddajo lesa, s katerim je stranka, katere predsednik je, od leta 1945 uničevala slovenskega kmeta in podeželje.

Gal Kušar

  • učko

    Pri taki “GNILI in NESPOSOBNI OPOZICIJI” lahko režimske stranke delajo kar hočejo !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

    • Vera

      Opozicija ni vlada , temveč stranke v parlamentu, ki ne odločajo, temveč predlagajo boljše ukrepe . Kdaj boš to vedel, potem piši komentarje !
      Za vse slabo je kriva ” POZICIJA ” !

  • rubec

    Židan, majka tale tvoja služba kaj?

  • dež

    Kakšne davčne olajšave ? Lastniki gozdov, ki niso sposobni skrbeti zanje, naj jih prodajo. Mineva 2 leti od žledoloma, v gozdovih pa še vedno cel kup polomljenega drevja (tudi iglavcev). In to na lahko dostopnih terenih. Tisti lastniki, ki v tem času niso nič naredili, tudi zaradi subvencije ne bodo.
    Manj administracije, več gozdarjev na teren in izterjava kazni od tistih lastnikov, ki imajo neurejene (nepočiščene) gozdove. Odločba gozdarja z rokom 1 mesec, sicer dela opravi pooblaščeni izvajalec na stroške lastnika. Se bodo stvari v hipu uredile.

    O novem državnem podjetju za urejanje gozdov pa ni za izgubljati besed. So imeli ministrovi strankarski kolegi v preteklosti vse možnosti, da stvari peljejo kot je potrebno, pa jim je lesno industrijo uspelo spraviti v bankrot. Zato me Židanova ideja spominja zgolj na že znano Kardeljevo.

  • Shalalabayzer

    “V slovenskih gozdovih se neopazno dogaja nekaj podobnega, kot da bi se
    kmet odločil, da bo slabo polovico pridelka pustil na njivi in ga ne bo
    pobral.”
    Pomembno je, da so vsi davki pobrani; koga briga les, denar je pomemben.

    Poleg tega je možno fantastično goljufat s tem nepobranim lesom pri emisijah CO2.

    • koreninca

      Če je cena lesa tako nizka, da ne pokrije niti stroškov spravila, ga pustiš v gozdu za humus. Seveda ne iglavce.

  • viktorh

    Za Kresalovo so rekli, da je afera na dveh nogah.
    Za tega nastopaškega, samovšečnega tipa, pa lahko rečemo, da je kuga v slovenski politiki…
    Pahor ga je naplavil in ostal je na površini. Nekaj skupnega ima s tistimi Hrvati, ki so jih prek Velebita zmetali v morje – izplavali so bušaki, votloglavci. In ta me spominja nanje.

  • xtc

    Tukaj negre za drugega kot denar.
    Levaki bi s to zadrugo rasda izkoristili še zasebne gozdove,a delovnih mest nebi bilo nič več,le les bi prodajali za vsako ceo,oni bi pobrali denar kot v državnih gozdovih,kmetom pa ostal dolg nos.Nobenega razvoja nebi bilo samo kraja.Stvari je treba zastaviti popolnoma drugače.In avtor opozarja nato.

    • Janez

      Ja, ja, se strinjam!
      NE RAZUMEM , KAKO JE ? EX KOMUNIST LAHKO ?MINISTER ZA KMETIJSTVO.!

      A je ta lepo okrogli g ali tov Dejan ?kdaj vsaj ? SPLOH .?VRT .preštihal? Kmet ne more biti KP ZK!?
      Saj KP ZK so kmete sovražili!?
      V Komendi se kmetuje na sistem VSEGA PO MALEM ! Pa brez kemije !To je pravi način! Ne pa te kmetije-fabrike?!Kmetije morajo biti družinske ! In, kmet mora obvladati tudi gostišče, da tam proda, kar pridela. Kmet naj obvlada tudi kako okobrt. Tako je v Komendi vedno bilo in je še!
      Ne vem!? Še ne dojemam! Kaj tu hočejo?
      M,orda je ok ? Morda pa neTa čebljavi Dejan? Bo kmalu jasno. Lepe pozdrave Janez komenda

  • Hribouc

    HO, Ho, Ho, Ho, ha,ha, ha….Bajke in povesti o lopovskih Butnglavcih !

    Enega leta Gospodovega so si izmislili in splavili koncesije, tako, da se je leta kradlo na 100koncih.

    Ko je udarila šiba Božja z žledom, je nebulozni debelušček večnega nasmeha gobezdaril, kako bo ustanovil osrednje državno podjetje za reševanje splošne slovenske šalabajzarije gospodarjenja z lesom, tgovanja in , sploh, reševanja grajzlarske holcindustrije in za črnoborzijanstvo z lesom.

    Potem rešujejo, sekajo, drobijo, skladiščijo poškodovani les od žleda, sploh pa katastrofo od lubadarja. Delajo so polno paro, tudi Avstrijci, Slovaki, kaj vem še kdo, sto na uro in ne dohajajo lubadarja, les od žleda pa pospešeno veselo gnije v tisočih kubikih….in Židanovega SOVHOZA ni in ni od nikjer!

    Kaj, hudiča čarajo?No, zdaj je jasno, čičali in čakali so, da pojenjajo veljavnosti, pravite, koncesionarjem !

    TAKO ZELO JE ŽIDANOV POBA , POLN SKRBI IN MUK ZA SLOVENSKI LES ZAKUHAL OD USTANAVLJANJA SOVHOZA ZA CENTRALNO ČRNOBORZIJANSTVO Z LESOM SLOVENISTANA!
    Tako topoglavo, kot, da smo l.1953. Renesansa centralnoplanske štacune, malverzacij pod eno kapo za splošne butaste poslušne kimovske ovce in teleta.
    Pričakujem, genije Židan, da bodo v kratkem, skoraj takoj nastopili zlati časi, holc industrija bo nanovo vzbrstela iz pepela in Avstrijci bodo vozili svoj les v predelavo v vaš Slovenistan! Slovenski les pa boš prodajal Rusom tja do Sibirije, S.Korejcem, Irancem in v Južno Ameriko, kajneda?

    TAKE MAMO! Nesposobne Apartčike, zlajnane butaste govorce v kamere TOZDA Agitprop571 in trosilce bedastoč, vse brez odgovornosti za nakladanja na naš račun!
    Take ste nam jih izvolili, Butnskalci rdečuhasti , skorumpirani tovariši, uživalci rdečekoritarskih tortic in piškotkov. Še samo malo in boste pa resnično natepavali otrobe, klorirano vodo in žrli gnilo travo
    Jaz jo bom tudi, ampak z veseljem! Samo, da vas vidim kako se nažirate sadov svojih sprijeni rabot
    in izživljanja nad vsemi drugimi, drugačnimi, ki iz naraubanega korita nočejo žreti, nikoli prej nismo in nikoli potem ne bomo! Pokorno javljam, da bi se režal, ampak pri teh bedarijah me vse mine.

    • Janez

      A da je tako hudo. Zemljo naij imajo večje družine. Podjetja, država .. je brez veze, če ima zemljo. Le primitivno zlorabo zemlje zganjajo. Zemlja je kot ok ženska. Rodi,a lepo je treba z njo Janezkomenda

  • Kolega lahke glasbe

    Ta jolbe naj prvo sebe spremeni, bo treba manj papcat Židan, če ne se boš razlezu.

  • Novakec

    Bog nas obvaruj cele vlade in vseh ostalih ki so bile in bodo prišle.Amen.

  • dendro

    lastnikov, ki ne vedo kje imajo gozdne parcele ne moreš povezovati v v združenja lastnikov gozdov, niti če bi bil minister veliki teoretik Gal Kušar osebno

  • Janez

    Pa .. naj me kdo prosvetli !?
    Iz stoletja stare rodbine naj dobrih gosposkih, gospodarnih kmetov in ok obrtnikov pri KOMENDI SEM !!

    Pa NE RAZMEM ,!!!
    Kaj ta SD ex ? ČUDEN komunist. .. ??SPLOH HOČE ??!!

    A sploh .??! VE ?! … kaj je gozd ?!
    POL URE NAJ GOVORI O TEM KAJ GOZDOVI SPLOH SO ..PA .? BOMO .. VIDELI!? zapis Janez Komenda

  • pokvarjeniSvet

    A zdaj bi že les iz godzov kradli ti domači barbari.

  • Franc Mihič

    Kaj nimamo še tržne ekonomije?

    A tudi desnica ne razume tržnega gospodarstva?

    Berem: »»Menimo, da bi morala država stremeti k oživljanju lesne panoge v Sloveniji in ne da si
    kot glavni cilj pri gospodarjenju z državnimi gozdovi postavlja ustvarjanje dobička,« so zapisali pri OZS.«

    Vsak lastnik kapitala, tudi država kot lastnik gozda, ima v tržni ekonomiji menda ja pravico, da ustvarja dobiček?

    Seveda pa lahko dobiček vlaga v lesno predelovalno industrijo!

    Za državo kot lastnico gozdov, bi moralo to biti normalno in obvezno!

    Zakaj potem koncesionarji lahko pred očmi politike in javnosti kupujejo državni les od države po nižjih, dampinških cenah?

    Zakaj koncesionarji kljub samo njim dostopnim nabavnim dampinškim cenam lesa v 20 letih
    niso omogočili razvoja lesne industrije, ter preprečili njeno propadanje?

    Zakaj koncesionarji niso vlagali in razvili konkurenčne predelovalne centre, s paleto in obsegom izdelkov in ustrezno tehnologijo, da bi ti lahko les – hlodovino plačevali državi ali privatnim lastnikom po enakih cenah, kot jih slovenski lastniki gozdov, država in zasebni lastniki dosežejo pri avstrijskih, italijanskih kupcih, to je pri njihovi lesnopredelovalni industriji?

    Zakaj so lahko koncesionarji, npr.: Grča d.d. Kočevje, celo svoj dobiček od »gospodarjenja« z
    državnim lesom / gozdom vlagali v druge povsem za njih nove dejavnosti, in še to brez očitno temeljite analize potreb trga?

    Vlagali pa so torej v stanovanjsko gradnjo in živilsko industrijo, to je pijačo »Costello«,
    kjer so epilog velike težave s prodajo in obstojem.

    Niso pa vlagali in razvijali lesnopredelovalno industrijo! Torej niso znali pravilno ovrednotiti
    poslovnega potenciala lesa na trgu, kot to znajo lastniki kapitala in poslovneže skupaj s stroko, na zahodu in pri razvitih sosedih.?

    Zakaj nista na opozorila suma za državo škodljivega delovanja koncesionarja, objavljena v
    ribniškem občinskem glasilu REŠETO, popolnoma nič reagirala ne kočevski poslanec Janko Veber, SD, ne ribniški poslanec Jože Tanko, ki celo izhaja iz lokalne nekoč mogočne lesne industrije?

    Zakaj se les iz državnih gozdov ne prodaja na javnih licitacijah in se tako doseže prav
    tržna cena?

    • Janez

      Jaz razumem srčno in zeleno in donosno delo z zemljo !
      Izhajam iz Komnde.
      Kmetja mojega starega očeta pri K. Je ena najlepših v R. SLO.
      INn najbolj donosnih.
      Tako jo naredi le gospodar, ki gleda na kmetijo – kot na žensko.
      S srcem in pametjo.
      Da je les zeleni – les zeleni.. Da je tudi dom, in žena ter družinaa – rodna. Da je Bog,l.r. JANEZ KOMNDA

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!