Pahorjeva odločitev, da ob 30. obletnici odbora za varstvo človekovih pravic ali “Bavčarjevega odbora” ne povabi Bavčarja, naletela na ostre kritike

Foto: STA

Predsednik republike Borut Pahor bo v predsedniški palači gostil sprejem ob 30. obletnici ustanovitve odbora za varstvo človekovih pravic. A organizatorja in voditelja odbora Igorja Bavčarja ni povabil, zaradi česar so njemu v podporo udeležbo odpovedali tudi nekateri drugi vidnejši aktivisti iz leta 1988. Pahorjev sprejem so tako označili kot “Bavčarjev odbor brez Bavčarja”.

Odbor za varstvo človekovih pravic je namreč vodil Igor Bavčar, ki trenutno prestaja petletno zaporno kazen in ga na sredin sprejem ne bo. Pahor se je namreč odločil, da ga na sprejem ne povabi, saj bi taka odločitev po njegovem mnenju naletela na zelo deljene odzive – a je naletela na več negativnih. Mnogi se ne strinjajo z njim, zato je bil deležen ostrih kritik aktivistov iz časov JBTZ kot tudi drugih uporabnikov družbenih omrežjih.

Mnogi izrazili nezadovoljstvo s Pahorjevo odločitvijo
“Človek gre skozi dobra in slaba življenjska obdobja,”
je Bavčarjevo pot interpretiral eden izmed članov odbora Dušan Keber, ki meni, da je Bavčarjeva vloga v odboru neizbrisna. “Ko sem izvedel, da ni povabljen, sem se seveda odločil, da tudi mene ne bo,” pravi Keber, so poročali v Dnevniku. Tudi Pavel Gantar je dejal, da bi “Bavčar moral biti prvi povabljen”. Stroka je namreč prepričana, da bi  uprava zapora Bavčarju udeležbo na sprejemu dovolila, saj takšna dovoljenja, ki so povezana s posebnimi okoliščinami, niso odvisna od strogosti zapornega režima. Tudi nekdanji odbornik Mile Šetinc meni, da bi Bavčar, če bi ga predsednik povabil, rad prišel; “Vsi smo odboru rekli Bavčarjev odbor.” Sam se sprejema ne bo udeležil, saj “nima smisla hoditi na prireditev, na kateri bo pol odbora manjkalo”. Prav tako je svoje nestrinjanje izrazil Igor Vidmar.

Borut Pahor (Foto: STA)

Sprejem in obeležitev obletnice ustanovitve sodi v okvir prizadevanj za ohranitev zgodovinskega spomina na prelomne dogodke, ki so privedli do prvih demokratičnih volitev in odločitve o osamosvojitvi Slovenije. Odbor za varstvo človekovih pravic je dal neprecenljiv prispevek k demokratični in samostojni Sloveniji, so zapisali v predsednikovem uradu. Odbor je bil namreč ustanovljen 3. junija 1988, nekaj dni po aretaciji Janeza Janše in Ivana Borštnerja. Sprva se je imenoval Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, preimenoval se je po aretacijah drugih obtoženih v procesu proti četverici, ki jim je sledil. Deloval je kot organizacija za varstvo pravic obtoženih v aferi JBTZ.

Kdo je bil še v odboru?
Predsednik odbora je bil Igor Bavčar, medtem ko so kolegij odbora sestavljali: Igor Bavčar, Bojan Korsika, Igor Omerza, Alenka Puhar, Gregor Tomc, Spomenka Hribar, Tine Hribar, Lojze Peterle, Dušan Keber, Franc Zagožen, Ali Žerdin, Slavoj Žižek, Srečo Kirn, Pavle Gantar, France Bučar, Mile Šetinc, Matevž Krivic, Anton Stres, Rastko Močnik, Dare Valič, Marko Hren, Boris Cavazza, Alojz Križman, Viktor Blažič, Rado Riha, Braco Rotar, Tomaž Mastnak, Drago Demšar, Veno Taufer, Igor Vidmar, Tone Remc, Franco Juri, Bojan Fink, Roman Lavtar (skupaj okoli 35 članov).

A. G.