fbpx

22. december 1991: Pričela se je razprava o slovenski ustavi, čas Demosa pa se je iztekal

Razprava skupščine o novi slovenski ustavi. | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

V teh dneh se je praznovala prva obletnica plebiscita in prizadevanja za priznanje Slovenije so rojevala sadove. Obenem se je na današnji dan začela tudi razprava skupščine o novi slovenski ustavi. Tako naj bi po dobrem letu dni, odkar je bil določen osnutek ustave, opravili zadnje dejanje oblikovanja nove ustanovne ureditve.

Italijanski zunanji minister Gianni De Michelis je želel biti prvi med obiskovalci nove evropske države. Na tiskovni konferenci je dejal: “Prišel sem še pred ponedeljkom, ko bodo jugoslovanske republike uradno zaprosile Evropsko skupnost za priznanje, da bi s slovensko vlado vzpostavil sodelovanje v predhodnem obdobju do 15. januarja in da bi zagotovili potek tega procesa na najboljši možni način ter da bi prepričali tudi države, ki niso članice Evropske skupnosti, naj priznajo Slovenijo.” De Michelis je prišel v Slovenijo na povabilo zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki je želel, da se italijanski kolega udeleži ustanovnega kongresa Demokratske stranke Slovenije.

Nova stranka, ki se je porodila iz razpada Slovenske demokratične zveze, je že pred dvema mesecema po travmatični ločitvi od narodnih demokratov Rajka Pirnata opozorila na to, da se čas Demosa neizbežno končuje. Igorju Bavčarju je uspelo pridobiti več kot 1500 članov, prav tako nekatera ugledna imena, kot so Jelko Kacin, Jože Mencinger, Tine Hribar in drugi. Novoizvoljeni predsednik nove stranke Bavčar je bil kritičen do slovenske vlade, češ da se ni sposobna soočiti s slabšanjem gospodarskih razmer, odsotna pa naj bi bila tudi gospodarska strategija. Demokratska stranka si je za svoj zaščitni znak izbrala pikapolonico.

Igor Bavčar | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Skupnost neodvisnih držav namesto ZSSR
Enajst voditeljev neodvisnih držav, nekdanjih zveznih republik ZSSR, je podpisalo sporazum o ustanovitvi razširjene skupnosti neodvisnih držav. S podpisi več dokumentov so uredili vprašanja oboroženih sil, pravnega nasledstva ZSSR v mednarodnih organizacijah in enotno nadzorstvo nad jedrskim orožjem. Obveljal je poudarek, da pri skupnosti ne gre za nikakršno državno tvorbo, saj ne bo imela niti skupnega proračuna niti državljanstva. Glavna točka pa je bila dokončna potrditev obstoječih meja.

Martin Nahtigal, gov.si/slovenija30