fbpx

Dr. Pučnik pred 30 leti: “Nekega zgodovinskega obdobja je očitno konec. Zdaj se začenjajo karte mešati na novo.”

Jože Pučnik | Avtor Nace Bizilj, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Slovenski politični vrh se je v Rimu, Benetkah in Tinjah srečal s politiki sosednjih držav Italije in Avstrije ter drugimi evropskimi politiki, s katerimi so razpravljali o priznanju Slovenije. Člani Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS) so na konferenci v Kopru obravnavali prometno politiko in politično stanje v Sloveniji. Potekala je seja predsedstva Zelenih Slovenije, kjer se je pokazalo, da se trenja znotraj stranke stopnjujejo. Na Zavrhu in v Lenartu so počastili 73. obletnico dneva, ko je Rudolf Maister s svojo novoustanovljeno slovensko vojsko razorožil nemško varnostno stražo v Mariboru in prevzel vojaško oblast v mestu.

Zunanja ministra Italije in Nemčije Gianni De Michelis in Hans-Dietrich Genscher sta se sestala v Benetkah, kjer sta spregovorila tudi o Jugoslaviji, in na pogovor povabila predsednika predsedstva Milana Kučana. Nemški zunanji minister Genscher je bil bolj naklonjen brezpogojnemu in hitremu priznanju Slovenije in Hrvaške kot De Michelis. V Rimu se je s člani Evropskega demokratičnega foruma sestal predsednik vlade Lojze Peterle, sprejel ga je tudi papež Janez Pavel II., ki ga je Peterle povabil na obisk v Slovenijo.

V Tinjah na avstrijskem Koroškem se je Peterle srečal z avstrijskim podkanclerjem in predsednikom ljudske stranke dr. Erhardom Buskom. Dr. Busek je izjavil, da je Avstrijska ljudska stranka vseskozi za priznanje Slovenije, le da v avstrijski vladi še niso dosegli soglasja, ker menijo, da avstrijsko priznanje Slovenije ne bi bilo smiselno, če mu ne bi sledile tudi druge države. Poleg tega si želijo, da bi hkrati priznali tudi Hrvaško, ki pa še nima pogojev za priznanje. Peterle je poudaril, da priznanja Slovenije ni mogoče v nedogled povezovati s priznanjem Hrvaške, saj Slovenija priznanje nujno potrebuje, hkrati pa je za to izpolnila že vse pogoje. 

Socialdemokratska stranka Slovenije
SDSS je na sedmi redni konferenci v Kopru podprla program prometne politike Slovenije, ki ga je predstavil minister iz stranke SDSS Marjan Kranjc, obravnavali pa so tudi politične razmere v Sloveniji. Predsednik stranke dr. Jože Pučnik je o položaju Slovenije komentiral, da ima Slovenija vlado, ki ima zadostno podporo parlamenta, da lahko naglo in učinkovito ukrepa. Izrazil je pričakovanje, da bo vlada dobila zaupnico, če pa se to ne bi zgodilo, bi za SDSS pomenilo, da nima pomena podpirati koalicije, ki ni več zmožna vladati. Smisel zaupnice je videl v tem, da se za nekaj mesecev umirijo notranjepolitične razmere, a da mora Slovenija čim prej priti do novih volitev. Poudaril je da bodo v Demosu ostali, dokler bo imela koalicija večino. Ne glede na izid glasovanja o zaupnici vlade je napovedal, bo SDSS na naslednjih volitvah nastopila kot samostojna stranka, kar nameravajo tudi druge politične stranke. Ob tem je dodal: “Nekega zgodovinskega obdobja je očitno konec. Zdaj se začenjajo karte mešati na novo.”

Jože Pučnik (Foto: Muzej novejše zgodovine)

Dr. Pučnik je na vprašanje novinarjev, ali bo decembra res prišlo do priznanja Slovenije, odgovoril, da je zelo verjetno, lahko pa bi se zavleklo tudi do konca zime. Po njegovem mnenju bi Slovenija lahko dolgo živela brez priznanja, saj se povezuje in ima stike z več državami. Kot bolj problematično je ocenil stanje pri urejanju notranjih težav, predvsem v zvezi z gospodarsko, bančno in kreditno politiko, ter dostojne politične kulture.

Zeleni Slovenije
Zasedala je tudi stranka Zeleni Slovenije. Na seji predsedstva se je izkazalo, da se trenja znotraj stranke le še povečujejo. Zasedanje predsedstva Zelenih Slovenije je prineslo napoved o možnosti razkola v stranki. Ministri in voljeni funkcionarji iz vrst zelenih so pripravili poročila o svojem delu. Na dnevnem redu so imeli tudi osnutek dopolnjenega statuta stranke, ki naj bi ga sprejeli na skupščini. Zeleni iz občine Ljubljana Center so pripravili svoj statut. Vodstvu stranke so očitali, da si je prisvojila politično moč, stranka pa je izgubila svojo identiteto. Zahtevali so, da se njihov statut sprejme, ali pa bodo ustanovili svojo stranko zelenih. Dr. Dušan Plut, predsednik stranke, je v predlaganem statutu videl nevarnost centralizacije. Veljavni statut naj bi le dopolnili oziroma popravili nekatere pomanjkljivosti, ne pa spremenili stranke. K razcepu v stranki so prispevali tudi predstavniki območnih odborov, ki so zahtevali, naj bosta predsedstvo in izvršilni odbor sestavljena regionalno. Taka zahteva naj bi pomenila nezaupnico vodstvu stranke. Glede nezaupnice vladi je stranka zelenih menila, da ne bi bilo dobro v teh razmerah rušiti vlade, da pa so spremembe v njej potrebne.

Spominska slovesnost v spomin generala Rudolfa Maistra
Pred 73 leti, 23. novembra 1918, je Rudolf Maister z novoustanovljeno slovensko vojsko razorožil nemško varnostno stražo, tako imenovano Zeleno gardo mariborskih Nemcev, in prevzel vojaško oblast v Mariboru. S tem je preprečil, da bi bila Maribor in Spodnja Štajerska dokončno priključena Avstriji. Na predvečer dneva tega zgodovinskega dogodka je bila na Zavrhu in v Lenartu slovesnost. Na Zavrhu, v nekdanji vili, kjer je general Maister občasno prebival, so uredili spominsko sobo ter na pročelju vile odkrili generalov relief. Slovesnosti so se udeležili obrambni minister Janez Janša, poveljnik slovenske vojske general Janez Slapar, načelnik oddelka za domovinsko vzgojo pri slovenskem obrambnem ministrstvu major Janez Švajncer ml., poveljnik Teritorialne obrambe vzhodnoštajerske pokrajine polkovnik Vladimir Milošević in nekateri preživeli Maistrovi borci. Slavnostni govornik pred hišo na Zavrhu je bil minister Janša, ki je o Maistru povedal, da je bil to človek, “ki je v eni osebi združeval vso milino slovenskega človeka in hkrati njegovo odločnost, ki pride na dan takrat, ko je to resnično potrebno. Takrat, ko gre za usodne odločitve.” Prireditev, ki jo je pripravil Kulturni forum s sodelovanjem domačih turističnih društev, se je nadaljevala z okroglo mizo v lenarškem kulturnem domu.

Mirjam Dujo Jurjevčič, gov.si/slovenija30