fbpx

[Iz minute v minuto] Janez Janša: Najpomembnejše je, da vemo, kaj smo in to hočemo biti, da znamo in si upamo sanjati, tako kot smo si upali sanjati v času slovenske pomladi!

Janez Janša (Foto: Vlada RS)

Slovenija je 25. junija 1991 postala samostojna in neodvisna država, s tem pa smo Slovenci uresničili tisočletne sanje o svoji državi. Danes praznujemo 30. obletnico državnosti.

23.40 Proslava se je končala s spektakularnim ognjemetom.

23.25: Predsednik Vlade RS Janez Janša: “Z ustavnim aktom smo razglasili samostojno državo, ki je temeljila na več kot 90 odstotni podpori ljudstva, izraženi na plebiscitu. Ko smo jo dan kasneje razglasili, smo bili napadeni“. Ob tem je poudaril, da smo Slovenci stali in obstali, da smo bili na današnji dan pred 30. leti večinoma sami. “Imeli smo le rojake v zamejstvu in po svetu. Razen sosednje Hrvaške, ki je bila v podobnem položaju, nas ni nihče priznal.” Ob tem je poudaril, da smo kljub temu zmogli. “Leto pred tem smo dosegli svobodne volitve in Slovenija je svobodno zadihala.

Image

V nadaljevanju nagovora je predsednik vlade dejal, da čas pred 30 leti ne bi mogel biti bolj drugačen od današnjega. “Danes imamo mir, eno najnižjih stopenj brezposelnosti v Evropski uniji in visoko gospodarsko rast. Slovenija je članica Evropske unije in zveze Nato. Vse naše sosede so skupaj z nami v Evropski unij, so ne samo prijateljske države, ampak so skupaj z nami tudi v skupni evropski družini.” Predsednik vlade se je v nagovoru zahvalil Republiki Hrvaški, ki je prva priznala Slovenijo pred 30 leti. Ob tem je spomnil, da Slovenija že drugič prevzema predsedovanje Svetu EU ter, da ima izkušnje življenja v večnacionalni skupnosti. “Vemo, kaj se v takšni skupnosti obnese in, kaj ne. Vemo, da je najhitrejša pot v razgradnjo vsake skupnosti uporaba dvojnih meril. Zato se bomo vedno borili, doma in v Evropi, da enaki vatli veljajo enako za vse enako.”

V nagovoru se je predsednik vlade zahvalil Portugalski za uspešno izvedeno predsedovanje v izjemno zahtevnih razmerah v času epidemije. Poudaril je, da bo Slovenija v času predsedovanja naredila vse, da bo okrevanje po epidemiji v Evropi hitrejše in učinkovitejše ter, da se bodo čim hitreje vzpostavili bistveni elementi  za večjo odpornost Evropske unije zoper naslednje krize in resno vzeli t. i. strateško avtonomijo Evrope. Predsednik vlade je dejal, da je danes čas, ko se je treba ozreti v naslednja tri desetletja. “Vidimo Slovenijo z dokončano tranzicijo, spravljeno s samo seboj, polno veselja do življenja  in ponosa nad prehojeno potjo. Vidimo Evropo, utemeljeno na evropski civilizaciji, na spoštovanju razlik, močno Evropo, z evropskim načinom življenja, z  močnimi državami članicami. Evropo z učinkovitimi in vitkimi institucijami Evropske unije, svobodno in čim bolj celo. Vidimo Evropo v miru s samo seboj ter z mirno  in cvetočo soseščino. Vidimo Evropo kot del trdnega Severno atlantskega zavezništva, vodilno v svetu po svobodi in kvaliteti življenja, dom pravičnosti in blaginje. Vidimo Slovenijo in Evropo, kot prostor dinamičnega in svobodnega izražanja mnenj, medsebojnega sodelovanja, visokega standarda spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter vladavine prave, temelječe na enakih merilih za vse ter v sodelovanju demokratičnih institucij izvoljenih od ljudi.” Ob tem je dejal, da moramo za to, da to uresničimo, narediti marsikaj. “Najpomembnejše pa je, da vemo, kaj smo in, da to tudi hočemo biti. In, da znamo in si upamo sanjati, tako kot  smo si upali sanjati v času slovenske pomladi.” Ob tem je poudaril, da je treba pogum in sanje vrniti tudi generacijam mladih. “Le besede, ki jih izgovarjamo, morajo biti resnične. Na začetku je bila namreč beseda  in iz nje je vse nastalo.  Nikoli nam pred 30 leti ne bi uspelo, če bi govorili in delali samo tisto, kar se je prikazovalo kot všečno.”

Predsednik vlade se je ob koncu svojega nagovora zahvalil državljanom za potrpežljivost v času epidemije, zdravstvenim delavcem, predvsem tistim, ki so bili v prvih vrstah tega boja. Spomnil je, da smo si demokracijo, svobodo in državnost Slovenci izborili. “Nismo bili rojeni v blagostanju. Smo trdoživ, vendar odprt in optimističen narod. Cenimo sebe in spoštujemo druge. Znamo in zmoremo.” Ob tem je premier dejal, da nikoli ne bomo največji, lahko pa smo marsikje najboljši, najbolj varni, najbolj trajnostni, najbolj povezovalni in vztrajni. Samozavestni in pogumni, kot smo bili pred 30 leti, je še dejal predsednik vlade. “Slovenska kultura nas je ohranila skozi stoletja. Pred 30 leti nismo zmagali z orožjem, ampak predvsem s pametjo. Ko se je bilo treba odločati in tvegati, smo se odločali prav. Ravnajmo tako tudi v prihodnje. Bog živi naše prijatelje, naj žive vsi narodi, Bog živi Slovenijo“, je še dejal premier. Predsednik vlade se je v nagovoru zahvalil visokim tujim gostom, predsedniku Evropskega sveta in predsednikom vlad Avstrije, Hrvaške in Madžarske ter zunanjima ministroma Italije in Portugalske, ki so državno proslavo počastili s svojo prisotnostjo. Predsednik vlade se je v nagovoru zahvalil tudi portugalskemu zunanjemu ministru za predajo kompasa, simboličnega prevzema štafete predsedovanja Svetu EU, z besedami: “Evropsko morje je razburkano, zato ga bomo potrebovali.”

Image

23.20 Zunanji minister Portugalske Augusto Santos Silva: Najprej bi izrazil svoje zadovoljstvo, da Portugalska sodeluje v triu z Nemčijo in Slovenijo, ki deluje v veliki harmoniji. Rad bi se zahvalil za podporo, ki jo je Slovenija izkazovala predsedovanju Portugalske. Ko bo Slovenija predsedovala Svetu EU, se bo soočala s številnimi izzivi.

23.10 Predsednik Evropskega sveta Charles Michel: Pred 30 leti mi je bilo 15 let in izredno sem ponosen in ganjen, da stojim tukaj poleg slovenske in evropske zastave in vam izrečem, vse najboljše Slovenija. Poleg moje pisarne v Bruslju so v marmor vklesane besede “žive naj vsi narodi”. To velja danes še bolj kot kdaj koli prej. Ponosen sem in ganjen ob teh dveh zastavah, da lahko z vami odprem predsedovanje EU za naslednjih šest mesecev. Evropa je družina in skupaj bomo napisali lepo stran v knjigi skupne prihodnosti. Čestitke še enkrat Sloveniji, vse najboljše!

22.35 Zunanji minister Italije Luigi Di Maio: Želim vam predati iskrene čestitke tako v imenu italijanske republike kot v imenu vseh Italijanov. Naši državi sta prijateljski in delimo skupne vrednote v EU in Natu. Manjšini obeh držav pa sta vir navdiha, bogastva in gibalo napredka med državama. Izredno sem ponosen, da bosta leta 2025, Gorica in Nova Gorica evropski prestolnici kulture. V naslednja pol leta lahko računate na vso pomoč prijateljske Italije. V prihodnosti vam želim blaginje in uspeha. Srečno!

22.32 Predsednik madžarske vlade Viktor Orban: Prinašam vam pozdrave in izraze spoštovanja madžarskega ljudstva. Madžari na vas gledamo kot na prijatelje in krščanske brate. ko pridemo v Slovenijo vidimo čudovito deželo, ko odpremo knjigo zgodovine beremo usodo naroda ki obstaja že tisoč let. Pred 30 leti ste neustrašno izborili neodvisnost in svobodo. Ves svet je spoznal, da je Slovenija domovina pogumnih ljudi, ki so zahtevali svojo domovino nazaj. Mi dobro razumemo borbo proti premoči. Takšna soseda kot je Slovenija prinaša dodano vrednost tudi naši deželi. Ponosni smo na naše prijateljstvo. Madžarska častno pozdravlja slovenski narod in današnje pogumne voditelje Slovenije. Bog živi Slovenijo!

Image

22.20 Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković: V pravo zadovoljstvo mi je biti v tem trenutku v Ljubljani ob tem zgodovinskem dogodku. Kar deli Slovence in Hrvate je zanemarljivo, veliko več je tega kar nas povezuje. Padec komunizma sta naša naroda izkoristila z žrtvami, toda oba naroda se bolje razumeta kot pred 30 leti. Na Hrvaško lahko vedno računate.

22.14 Avstrijski kancler Sebastian Kurz: Res mi je v čast, da sem z vami v tako pomembnem trenutku. Kot 34-letnik se ne morem spominjati dogodkov pred 30 leti, toda verjemite mi, da mi je v veliko veselje, da z vami obeležujem jubilej. Slovenija je v tem času dosegla veliko. Slovenija je za Avstrijo pomembna soseda in gospodarska partnerica. Ko sem se z Janezom Janšo podal na Triglav, sem se še enkrat zavedel, kako čudovita je Slovenija. V imenu Avstrije nas izjemno veseli, da bo Slovenija prevzela predsedovanje EU, zato bi se v tem trenutku še enkrat zahvalil za sodelovanje, tebi, Janša, pa se zahvaljujem, da si eno od težišč predsedovanja prestavil na zahodni Balkan.

21.56 Igralec in pesnik Tone Kuntner je recitiral pesem Janeza Menarta Slovenska pomlad.

21.46 Častna straža se poslovi s prizorišča z vzklikom: “Za koga? Za Slovenijo!

21.41 Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je blagoslovil osamosvojitveno lipo. Zore je pred tem dejal, da je bila lipa vedno prostor skupnega odločanja. Posadil jo je že nadškof Alojzij Šuštar, da bi korenine pognala daleč pod zemljo – da bi bila trdna v viharju in radostna v soncu. Nato so zmolili Očenaš in jo blagoslovil.

Image

21.38 Predsednik Pahor je sklenil govor z optimizmom, predvsem v luči epidemije, kjer se je zahvalil vsem, ki so dali vse od sebe. Samostojna in neodvisna Republika Slovenija je po njegovi oceni lahko ponosna na svojo prehojeno pot in se že ozira v svojo slavno prihodnost, je še poudaril predsednik republike na osrednji državni proslavi.

Image

21.37 Predsednik Pahor: Skupaj z demokracijo je bila evropska ideja konstitutivnega pomena za slovensko državnost – tako kot Majniška deklaracija, ki jo je prebral nesmrtni Tone Pavček.

21.33 Predsednik Pahor: Danes se nam ponuja možnost in nujnost za oblikovanje tretjega soglasja o zeleni in pametni Sloveniji. Koalicija za velike cilje vedno gradi na tistem, kar nam je skupno in ne razvaja. Taka je bila tudi koalicija pred 30 leti. Zdaj, ko praznujemo 30 let naše čudovite samostojne Slovenije in se ponosno oziramo na naše izjemne dosežke, je najboljši in najbolj primeren čas, da oblikujemo soglasje o zelenem in digitalnem, socialno in gospodarsko trajnostnem razvoju Slovenije za naslednjih 30 let.

21.31 Predsednik Pahor: Vse kar smo se odločili narediti za prihodnost, smo uresničili. Danes je naš praznik ne glede na politične razlike, ki so bile tudi v času osamosvajanja.

21.28 Predsednik Pahor je pozdravil vse Slovence in visoke goste. Srečno je bila rojena Slovenija v naročju vseljudske enotnosti. Že naslednji dan po osamosvojitvi je napadla okupatorska vojska. Padle v vojni so počastili z minuto molka. Slava jim!

21.24 Na prizorišče je prišel predsednik Republike Slovenije Borut Pahor s soprogo. Ob tem je orkester igral slovensko himno Zdravljico, nedaleč stran pa so proslavo z žvižgi motili petkovi protestniki.

21.22 Z Ljubljanskega gradu so odjeknile topovske salve.

21.21 Na prizorišče je prišel predsednik Državnega zbora RS Igor Zorčič s soprogo.

21.18 Na prizorišče so prišli predsednik Ustavnega sodišča RS Rajko Knez s soprogo, predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca s soprogo, predsednik Vlade RS Janez Janša s soprogo ter vsi tuji gosti s soprogami. Tako močne mednarodne udeležbe na proslavah dneva državnosti še ni bilo.

 

21.00 Govorec na proslavi bo predsednik države Borut Pahor, pozdravne nagovore pa bodo imeli tudi predsedniki vlad sosednjih držav. Med njimi bodo madžarski premier Viktor Orban, hrvaški premier Andrej Plenković in avstrijski kancler Sebastian Kurz. Poleg njiju sta prisotnost potrdila tudi italijanski zunanji minister Luigi Di Maio ter portugalski zunanji minister Augusto Santos Silva. V drugem delu proslave bosta v okviru prevzema predsedovanja Svetu EU zbrane nagovorila predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša.

20.50 Gostje proslave se že zbirajo: Na fotografiji Dimitrij Rupel, Igor Bavčar ter Ingo Pasch.