fbpx

Janez Janša na slovesnosti na Igu: Prva zaprisega slovenskih vojakov je bila silnega moralnega pomena za Slovenijo

Foto: Vlada RS

V okviru praznovanj 30. obletnice razglasitve in obrambe samostojne in neodvisne Republike Slovenije je včeraj na Igu potekala slovesnost, s katero so obeležili 30. obletnico prisege prvih slovenskih nabornikov. Predsednik vlade Janez Janša se je slovesnosti udeležil, ob tej priložnosti pa je imel tudi osrednji nagovor.

Pred tridesetimi leti, natančneje 2. junija 1991, je v učnih centrih na Igu in v Pekrah pri Mariboru slovesno zaprisegla prva generacija vojaških nabornikov, ki so služili v Teritorialni obrambi. Prvič v zgodovini Slovencev so tako naborniki služili vojaško obveznost v slovenski vojski. Po slovesnosti in podpisu prisege je takratna prva generacija 270 mladih fantov začela služiti vojaški rok v času, ko je jugoslovanska armada pripravljala agresijo na Slovenijo.

Predsednik vlade Janez Janša je v nagovoru uvodoma dejal, da je 30 let hitro minilo. “Včasih se mi zdi, da je minilo hitreje, kot je minilo leto od 15. maja 1990 do 15. maja 1991, ko so tukaj v centru za obrambno usposabljanje na Igu in v Pekre prihajali prvi slovenski vojaki, naborniki za prvo mirnodobno generacijo slovenskih vojakov v zgodovini naroda.”

 

“S 15. na 16. maj 1990 so začeli Slovenijo razoroževati. Natančno leto kasneje se je tu začelo usposabljanje prve generacije. Vmes je bilo dolgo leto strahu in poguma, leto velikih tveganj in leto neizmerne volje, ki je prispevala k temu, da se je na tem in na drugih mestih po Sloveniji vzpostavila sila, ki je zavarovala slovensko osamosvojitev,” je nadaljeval premier Janez Janša in dodal, da je takrat na tem mestu stala vrsta slovenskih fantov, ki je prisegala domovini. “Naše misli pa so bile tudi s skoraj 7000 slovenskimi fanti, ki so bili v uniformah JLA, in so za nas predstavljali eno velikih skrbi,” je dodal.

Prisega imela moralni pomen za Slovenijo
Kot je dejal, ta prisega takrat ni bila pomembna z vojaškega vidika, kajti ne nazadnje 300 pripadnikov, ki šele začenjajo usposabljanje v vojaškem smislu, ne predstavlja neke velike vojaške sile, še posebej ne v razmerah, ki so vladale v Sloveniji,  je pa to bilo silnega moralnega pomena za Slovenijo. To je bil namreč zadnji dokaz Slovenkam in Slovencem, da je država, ki šele nastaja, pripravljena na najpogumnejši korak v svoji zgodovini, da je pripravljena najusodnejši korak narediti resno, ne operetno, ga zavarovati, braniti in vztrajati do konca,” je povedal predsednik vlade.

Premier je prebral tudi nekaj odstavkov iz govora, ki ga je imel pred 30 leti, saj so nekatere besede tudi danes še vedno aktualne

“Svoji domovini boste služili enega najkrajših vojaških rokov v Evropi in svetu. Notranje odnose v enotah smo organizirali po modernih evropskih vzorih, nekatere stvari bomo v prihodnje še izboljšali. Teritorialna obramba je kot oborožena sila republike politično nevtralna, ne bo se vmešavala v politično odločanje, niti služila interesom ene stranke ali ideologije. To je garancija, da slovenskega naroda v prihodnosti ne bodo nikoli več prizadele delitve, katerega posledica so bile medsebojne morije. Prav je, da se spomnimo, da so naši vojaki tudi vsi tisti državljani Slovenije, ki v tem trenutku še nosijo uniformo JLA; oni so danes tako kot vi del naše prve straže in njihovih interesov ne smemo zanemariti. Na tem mestu se moramo se spomnit tudi tistih, ki so bili vpoklicani v enote Teritorialne obrambe, da so varovali center v tem začetnem obdobju usposabljanja in ga tudi branili,” je svoje takratne misli povedal premier. Nadaljeval je, da se je “JLA v maju odločila, da bo skušala najprej ukiniti center v Pekrah, kjer so poskusili, bilo je precej dramatično, tudi prva žrtev je padla, a jim ni uspelo. Ig so si prihranili za začetek vojne, a je bila obramba uspešna, in zagotovo je treba omeniti ime Zorana Dernovška, ki je sestrelil helikopter JLA, ki je ogrožal učni center.”

Nato je premier izpostavil še en odstavek iz nagovora pred tridesetimi leti: “Zavedati se moramo, da s 26. junijem naših težav ne bo konec. Samostojna Slovenija bo posebno v prvem obdobju potrebovala nekatere predpogoje, da bo lahko preživela in se razvila. Eden teh pogojev je čim večja stabilnost, ta je tesno povezana z varnostjo, občutkom varnosti in dejansko varnostjo. Država bo potrebovala stabilnost, temelječo na učinkovitem delovanju parlamentarnega sistema, trdni gospodarski politiki, trdni valuti, zaščiti človekovih pravic, postopno integracijo v evropske gospodarske, kulturne in nasploh civilizacijske tokove. Eno je povezano z drugim. Nemogoče je imeti stabilno gospodarstvo, če lahko že grožnja z mitingom ali incident na meji sprazni devizne hranilne vloge, povzroči paniko med ljudmi in odvrne tuji kapital od namer po vlaganju v slovensko gospodarstvo.

Potreba po obrambi je še vedno prisotna
“Tisti, ki smo bili pred 30 leti tukaj, smo se zavedali, da s samo osamosvojitvijo še ne bo konec potrebe po obrambi, varnosti in Slovenski vojski in čas, ki je sledil, je to dokazal. Danes obrambo in varnost zagotavljamo v sodelovanju s partnerji v Severnoatlantskem zavezništvu, pred 30 leti so bile to samo oddaljene sanje, kljub temu pa se zavedamo, da stavki, ki sem jih citiral, še vedno držijo,” je povedal predsednik vlade Janez Janša. Dodal je, da “če nismo sposobni zagotavljati lastne varnosti, nismo sposobni zagotavljati stabilnosti in če ni stabilnosti ni gospodarskega razvoja, ni napredka in ni blaginje. Iz tega, kar se je dogajalo blizu nas v devetdesetih letih, kar se dogaja žal še marsikje po svetu, se lahko naučimo, da to še kako drži”.

Ob koncu se je premier zahvalil tistim, ki tudi v današnjem času ohranjajo zavedanje in zavest ter delajo na tem, da Slovenska vojska trdno stopa po poteh izročila prve generacije in ki se zavedajo, da je treba biti pripravljen tudi na stvari, ki se lahko zgodijo jutri, a se danes še ne vidijo.

Posebna zahvala prvi generaciji slovenskih vojakov
“Tako kot pred 30 leti tudi danes ponavljam: vedno bo v zgodovini naroda pripadalo posebno mesto prvo generaciji slovenskih vojakov, ki v teh dneh izjemnih preizkušenj naše volje preverjajo nove programe, podzakonske in zakonske rešitve in nenazadnje sebe in nas. Iskreno čestitam vsem, ki boste danes nekaj tednov pred osamosvojitvijo slovesno prisegli naši skupni domovini,”
je dejal predsednik vlade in nagovor zaključil z besedami: “Po 30 letih iskrena zahvala in čestitke, ker je prva generacija domovino nosila v srcu tudi zadnjih 30 let in ki enake vrednote ohranja tudi za prihodnost.”

Anita Gužvič