fbpx

Janša: Slovenija je po 30 letih sposobna država z ugledom v svetu

Janez Janša (Foto: Vlada RS)

“Tega se ne da obrazložiti s številkami, razmerjem sil, statistiko, kdo nas je bil pripravljen priznati, da pa se obrazložiti s tem, da smo bili kot narod enotni, da smo to enotnost fizično manifestirali na plebiscitu in da smo ta ukaz naroda s prvo osamosvojitveno vlado uspeli izpeljati. To je nekaj, kar je neponovljivo, kar bo večno zapisano v naši zgodovini, in na to bodite vsi, ki ste bili takrat zraven, ponosni. Z vsakim letom, ki bo minilo, lahko ta ponos še bolj zraste,” je predsednik slovenske vlade izjavil v govoru na slavnostni akademiji Društva poslancev 90.

Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil slavnostne akademije Društva poslancev 90 ob 30. obletnici samostojne Slovenije, kjer je zbrane tudi nagovoril. Pred začetkom slavnostne akademije je bila pokojnim poslankam in poslancem namenjena minuta molka.

Predsednik vlade Janez Janša, ki je bil tudi obrambni minister v času slovenskega osamosvajanja, je v svojem nagovoru uvodoma dejal, da vedno, ko se spominjamo časov preteklosti, jih idealiziramo in skušamo primerjati s časi, ki jih živimo v sedanjosti. “Ta idealizacija časov o preteklosti je nekaj, kar pomaga človeštvu preživeti, hkrati pa je to včasih tudi velik odmik od realnosti. Ko gre za osamosvojitveni čas, predvsem pa za tisto najbolj usodno dejanje, ko si je slovenski narod edinokrat res pisal sodbo sam na plebiscitu na najbolj možen demokratičen način, lahko rečemo, da je idealizacija na mestu. Vendar ne v tej smeri, ko večkrat slišimo, kako nam je v tem času leta 2021 tako težko, takrat je bilo pa vse lepo, ko smo bili vsi enotni, da se je vse naredilo samo po sebi, da so se stvari premikale po nekih tirnicah zgodovine, ne da bi za to bilo treba kaj narediti, kajti mislim, da je bilo obratno. Čas, ki ga sedaj živimo, je psihološko naporen, a po zahtevnosti in usodnosti ni nobene primerjave,” je dejal predsednik vlade. Nadaljeval je: “Sedaj smo gospodar na svoji zemlji, največje težave, ki jih imamo, si jih naredimo sami, nihče nam nič noče, vključeni smo v vse mogoče mednarodne povezave, zunanje okolje je do Slovenije najbolj ugodno v vsej znani zgodovini in pred nami je prihodnost, kakršno si lahko sami ustvarjamo.”

Pred 30 oziroma 31 leti je bilo drugače. Takrat izven Slovenije, marsikdo pa tudi v Sloveniji, za našo dobro prihodnost ne bi stavil niti počenega groša. Ko smo kolegom iz tujine razlagali, da se bomo osamosvojili, smo doživljali reakcije, ki so bile vse, razen tega, da bi bilo v teh reakcijah kako veliko verjetje v naš projekt. A smo se osamosvojili vsemu navkljub,” je dejal predsednik vlade in dodal, da danes lahko rečemo, da je bilo vredno.

Slovenija je po 30 letih država z ugledom
Pred 30 leti je Slovenija predstavljala 8 odstotkov takratnega jugoslovanskega prebivalstva, ustvarila je 16 odstotkov BDP nekdanje SFRJ. Včasih smo v Beograd prispevali četrtino zveznega proračuna. Po 30 letih samostojnosti 2 milijona Slovencev ustvari nominalno in ne le per capita več kot katerakoli druga država, ki je nastala na ozemlju bivše Jugoslavije, s tem da so nekatere dvakrat, trikrat večje,” je poudaril predsednik vlade Janez Janša. “Ko gledamo na prehojeno pot zadnjih 30 let, kljub težavam in neizkoriščenim priložnostim vidimo, da smo se postavili na lastne noge in da je po 30 letih Slovenija sposobna država z ugledom v svetu, kjer nas celo drugi vabijo, naj kandidiramo za člane Varnostnega sveta Združenih narodov in za druge mednarodne funkcije, ker nam zaupajo,” je povedal predsednik vlade.

Image

Takrat, ko smo se v teh zimskih dneh tik pred plebiscitom vsi skupaj in vsak zase odločali pred tem najbolj usodnim glasovanjem v zgodovini naroda, so potekale tudi polemike, in ni bilo vse enoznačno,” je spomnil premier Janša in ob tem dejal, da je neko znano ime takrat napisalo tudi znanstveno razpravo o plebiscitu, kjer je pisalo nekako v smislu, da je plebiscit že pomembna stvar, a lahko uspe samo takrat, kadar se za plebiscit ne odloči le nek delček, nek narod, ampak celotna mednarodna skupnost, ki ta narod priznava. “Odgovor na to trditev je bil približno tak, da ni toliko pomembno, ali drugi to priznajo, in da je bolj pomembno, ali si to, za kar si se odločil, sposoben uresničiti, ker potem bodo tudi drugi to priznali. Lahko ti torej priznajo vse, a če nisi sposoben uresničiti, lahko plebiscite ponavljaš. Celo v EU se to sedaj dogaja v nekaterih delih članic držav, ki so znotraj evropske družine,” je dejal predsednik vlade in poudaril, da je tisto, kar je vedno potrebno, ko govorimo o najbolj usodni odločitvi slovenskega naroda in je treba poudariti, to, da smo to odločitev bili sposobni uresničiti.

Ni torej toliko pomembno, kaj mislijo drugi, pomembno je, kako nek narod, skupnost, država, na demokratičen način oblikuje svoje odločitve in kako jih je pripravljena in sposobna uresničiti v okviru mednarodnega prava – na kar je Slovenija vedno pazila, tudi v času osamosvojitve – in ključno je, da se ne mlati prazne slame,” je dejal predsednik vlade. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so bili v dvorani Državnega zbora takrat, ko je šlo za te usodne odločitve. “Kot je že bilo rečeno pred mano: Splačalo se je. Bodite ponosni na to,” je dejal predsednik vlade Janez Janša.

Slovenija je osamosvojitev, vključno z odločitvijo za plebiscit, zgrajen z enotnostjo, izpeljala na svojstven, inovativen način, ki je še vedno nekoliko zavit v mistiko. Letos, ko obhajamo tridesetletnico naše državnosti in smo imeli veliko obiskov iz tujine, so me velikokrat vprašali, kako nam je pravzaprav uspelo. Marsikdo takrat še ni spremljal dogajanja, mnogi so se tudi prvič srečali s Slovenijo, njeno zgodovino in vprašanjem, kako je majhnemu narodu v takšnih okoliščinah in to brez tega, da bi plačali visoko ceno, podvig osamosvojitve uspel. In bolj kot razlagaš, bolj ta mistika ostaja. Tega se ne da obrazložiti s številkami, razmerjem sil, statistiko, kdo nas je bil pripravljen priznati, da pa se obrazložiti s tem, da smo bili kot narod enotni, da smo to enotnost fizično manifestirali na plebiscitu in da smo ta ukaz naroda s prvo osamosvojitveno vlado uspeli izpeljati. To je nekaj, kar je neponovljivo, kar bo večno zapisano v naši zgodovini in na to bodite vsi, ki ste bili takrat zraven, ponosni. Z vsakim letom, ki bo minilo, lahko ta ponos še bolj zraste,” je zaključil predsednik vlade Janez Janša, ki je ob zaključku vsem zaželel praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti s ponosom, vesele in blagoslovljene božične praznike ter zdravo in pogumno leto 2022.

Po uvodnem nagovoru predsednika Društva poslancev 90 Marjana Podobnika so zbrane na slovesni akademiji nagovorili tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predsednik Državnega zbora Igor Zorčič, predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca in prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. Prisotnim poslankam in poslancem osamosvojitvene skupščine sta predsednik Državnega zbora Igor Zorčič in predsednik Društva poslancev 90 Marjan Podobnik podelila zahvalne listine. Kulturni program je potekal v izvedbi Parlament Dixie banda in New Swing Quarteta z Otom Pestnerjem.

Sara Kovač