fbpx

Molk je pretrgan – pred 30 leti je bilo prvo javno zaznamovanje obletnice rojstva slovenskega pesnika Franceta Balantiča

Slovenski pesnik France Balantič

Na današnji dan pred sto leti se je rodil France Balantič, izjemni slovenski pesnik, ki je življenje tragično izgubil v nesmiselnem partizanskem napadu na domobransko postojanko v Grahovem 24. novembra 1943. Po drugi svetovni vojni je bil Balantič uvrščen na seznam prepovedanih avtorjev, njegove zbirke so bile izločene iz javnih knjižnic, čeprav njegova pesniška dela niso bila politično-ideološka. Postal je simbol preganjane slovenske literature. Prizadevno delo profesorja Franceta Pibernika, da bi Balantičevo ime in poezija ostala zapisana v zgodovino slovenske književnosti, je obrodilo sad že pred tridesetimi leti. Balantičev domači kraj Kamnik in Republika Slovenija sta se mu oddolžila 29. in 30. novembra 1991 s postavitvijo kipa in čudovitim prvim javnim zaznamovanjem njegove obletnice rojstva.

V spomin na sedemdeseto obletnico rojstva Franceta Balantiča so v Kamniku 29. novembra 1991 izvedli recital Balantičevih poezij, odprli razstavo grafik Marjana Tršarja ter predstavili tri knjižne novosti Celjske Mohorjeve družbe. Kot je na predstavitvi poudaril ravnatelj Mohorjeve družbe Janko Jeromen, so se za izdajo knjig odločili, “da bi Slovencem pomagali odkriti korenine, za katere do zdaj nismo smeli vedeti”. Največji poznavalec Balantičeve ustvarjalnosti France Pibernik je na novo uredil izbor njegove poezije Tihi glas piščali in ga dopolnil s slikovnim gradivom ter kratko spremno besedo. Pibernik je uredil tudi knjigo Jutro pozabljenih: antologija padlih, pobitih, prepovedanih, zamolčanih, pozabljenih. V njej je zbral in predstavil dela enaindvajsetih prepovedanih, zamolčanih in pozabljenih avtorjev, ki jih je doletela nasilna smrt med vojno ali takoj po njej. Poudaril je: “Visoko število padlih in pobitih katoliških besednih ustvarjalcev nas prepričuje, kako hudo je bila prizadeta tista slovenska literarna usmerjenost, ki je iz predvojnega časa imela dovolj trdno umetniško tradicijo, po vojni pa ne le da je bila na vsej črti zatirana, ostala je tudi brez pomembnih nosilcev in brez mladih literarnih naslednikov, ki so tako tragično končali, ne da bi mogli opraviti delo, za katero so bili rojeni.” Taras Kermauner pa je napisal knjigo Ogenj, ki prečiščuje. V njej je razmišljal o Balantiču in njegovi poeziji, iskal je krščansko komponento v slovenski umetnosti in Balantičeve verze primerjal z drugimi slovenskimi pesniki, zlasti s stališča odnosa do božjega. Knjigo je likovno opremil slikar Matej Metlikovič in ustvaril “prepričljive podobe pesnika, ki gori v plamenih.”

Naslednji dan pa je ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar daroval spominsko sv. mašo, sledila sta slavnostna akademija v Srednješolskem centru Rudolfa Maistra in odkritje spomenika Francetu Balantiču na Novem trgu v Kamniku. Spomenik je delo akademskega kiparja Draga Tršarja.

Spomenik sredi zelenja. Spomenik je zasnovan kot lesen hišni portal, nad katerim se dviga granitni steber z bronasto glavo Franceta Balantiča.

Vlada predlaga zakon o izdaji priložnostnih kovancev ob prvi obletnici plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije
Vlada je na seji sprejela predlog zakona o izdaji priložnostnih kovancev ob prvi obletnici plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in ga poslala v obravnavo in sprejetje vsem trem zborom republiške skupščine. Svojo odločitev za izdajo priložnostnih kovancev na podlagi posebnega zakona je utemeljila s tem, da je takšno zaznamovanje pomembnih dogodkov razširjeno tudi v svetu.

Operni dogodek leta – Spevi za mir in sodelovanje
Mednarodni dobrodelni operni gala koncert v Mariboru je pritegnil veliko pozornost javnosti, predvsem v Sloveniji, Avstriji in Italiji. Dogodka so se udeležili številni visoki gostje, dvorana Tabor je bila polna, koncert pa je bilo mogoče spremljati tudi po radiu in televiziji. Z nastopi znanih opernih pevcev z vzhoda in zahoda Evrope se je organizatorjema, Operi SNG Maribor in Centru za promocijo Maribora, posrečilo izpeljati vrhunsko prireditev. Izkupiček koncerta sta namenila Rdečemu križu in Karitasu.

Neža Strajnar, gov.si/slovenija30