fbpx

Na današnji dan 1991 je polkovnik JLA Popov napadel Gornjo Radgono in ubil dva civilista; leta 2017 ga je slovensko sodstvo oprostilo in mu dosodilo odškodnino!

Foto: Twitter

27. junija je iz smeri Varaždina proti Sloveniji začela prodirati kolona JA pod poveljstvom polkovnika Borisa Popova, ki je imela nalogo zavzeti mejni prehod na območju Gornje Radgone. Pri Radencih je TO zajela štiri pripadnike JLA, ki naj bi bili na izvidniški nalogi kot predhodnica za enoto polkovnika Popova, v Gornji Radgoni pa so njeni pripadniki blokirali obmejno karavlo in mejni prehod. Ker se Popov ni želel umakniti, so enote TO 2. julija ob 14.30 dobile ukaz za napad. Na tanke so izstrelili tri protioklepne izstrelke, vendar brez večjih posledic za nasprotnika, ki je odgovoril s silovitim ognjem iz tankovskih mitraljezov, nato pa še s topniškim obstreljevanjem mesta.

Zgodba o vojni v Gornji Radgoni se je začela v petek, 28. junija 1991, le dobra dva dni po razglasitvi slovenske neodvisnosti. Na današnji dan 1991 je polkovnik JLA Berislav Popov razrušil Gornjo Radgono, ubil dva civilista, leta 2017 pa je nato prejel odškodnino za vojna hudodelstva. Oklepna kolona JLA Popova je v Slovenijo prodrla pri Razkrižju, zavzela mejni prehod Gornja Radgona. Domačini so ji zažgali tovorne avtomobile. V tankovskem napadu JLA pod vodstvom Popova, je bila Gornja Radgona precej uničena. V spopadu 2. julija, ki je trajal vse do 21. ure, je bilo poškodovanih veliko civilnih objektov v mestu, vključno z gradom in cerkvenim zvonikom. Hkrati z oklepno kolono na mejnem prehodu so Posebna enota milice in oba diverzantska voda TO iz Gornje Radgone napadli posadko JA v obmejni stražnici Gornja Radgona. Posadka se je popoldne po uri obstreljevanja vdala, je zapisano v enciklopediji osamosvojitve.

Prav tako so enote TO in milice blokirale vse dostope do mesta in s tem preprečile morebitne poskuse preboja oziroma pomoči do obkoljene enote v mestu. TO je tako nevtralizirala nasprotnika za svojim hrbtom in prišla tudi do svojega orožja, ki je bilo v skladiščih JA. V odgovor na aktivnosti TO sta zvečer dve letali JA bombardirali območje Avtoradgone v mestu, vendar brez večjih posledic. V sredo, 3. julija 1991 je nato pri Vidmu ob Ščavnici potekal spopad z oklepno kolono, ki je prodirala proti Gornji Radgoni. Pri Radencih je bila oklepna kolona JLA, ki je prodrla s Hrvaške, da bi pomagala obkoljeni enoti na mejnem prehodu Gornja Radgona, dokončno ustavljena. Uspešen je bil napad na oklepno kolono na Kogu, JLA pa je sprejela dogovor o ustavitvi ognja. Helikopterji JLA z oznako Rdečega križa so dovažali okrepitve – zaradi dogovora o premirju Slovenija ni ukrepala. V četrtek, 4. julija, so bili v slovenskih rokah že vsi mejni prehodi.

Berislav Popov (Foto: YouTube)

Nekdanji jugooficir je bil oproščen krivde za vojne zločine v Gornji Radgoni v času desetdnevne vojne leta 1991, ko je s tankovsko enoto iz Varaždina vstopil v Slovenijo, okupiral Gornjo Radgono ter v bojih s Teritorialno obrambo pustil pravo razdejanje, v katerem so življenje izgubili civilisti. Slovenska sodišča so za vojnega zločinca Popova, na podlagi mnenj sodnih izvedencev razsodila, da ni kriv storitve vojnih zločinov, na Evropskem sodišču za človekove pravice  v Strasbourgu pa je Popov nato še vložil odškodninsko tožbo zoper Slovenijo. Pravnika Radovan Cerjak je bil nad novico šokiran. “Nekdo, ki je porušil pol Gornje Radgone, se je uspel izvleči iz postopkov na naših sodiščih, država pa mu je v zahvalo za vso škodo, ki jo je naredil, izplačala še odškodnino. To je absurd vseh absurdov,” je dejal in opozoril, da je Popov odgovoren tako za materialno škodo kot tudi smrtne žrtve.

Sara Bertoncelj