fbpx

Soustanovitelj koalicije Demos: Kako se je del Demosove večine nekritično podredil ostankom komunizma

Demosova vlada maja 1990 (Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije).

Je dan slavljenja zaveze PIF odporu proti zmagovalcem druge svetovne vojne, po komunistični domnevi imperialistom Angležem, Američanom, Francozom in njihovim zaveznikom, torej tudi proti svoji tedanji domovini Jugoslaviji. Je dan slavljenja Hitlerjevega rojstnega dne (r. 20. aprila 1889) z rojstnodnevnim darilom: ustanovitvijo njemu zavezniške PIF. Je dan slavljenja nacifašistične okupacije domovine.

In končno je tudi dan slavljenja dveletnega vojnega nacifašistično-komunističnega zavezništva jugoslovanskih in slovenskih komunistov poleg vseh drugih z nacisti in fašisti vseh vrst, torej dan slavljenja zavezništva zločincev Hitlerja in Stalina, a tudi Tita.

27. april je torej sramotni praznik sodelovanja z okupatorjem, dan kolaboracije komunizma, tudi slovenskega, z nacizmom (nacionalsocializmom). 76 let po koncu 2. svetovne vojne ta sramotni pakt oziroma kolaboracijo praznujemo kot edini na celem svetu le še mi, Slovenci!

Kako se je del Demosove večine nekritično podredil ostankom slovenskega komunizma
Ta uvod je bil potreben, da bi laže razumeli, kakšno neumnost je sprejela takrat, pred 30 leti, ob določanju državnih praznikov slovenska skupščina. Tedaj se je del Demosove večine nekritično podredil ostankom slovenskega komunizma. V zameno za določitev državnega praznika za Binkošti, ki so itak vedno na nedeljo, je ta del Demosa ob glasovanju pristal, da je kot slovenski državni praznik ostal tudi zlagan, v času komunizma na čuden način določen praznik na dan 27. aprila kot dan upora proti okupatorju.

Zaradi tedanje temeljite razprave v skupščini, tudi moje, so vsi tedanji poslanci vedeli za vse prej omenjene trditve o sramotnosti in zavrženosti slavljenja tega dneva. Prav tako so vsi vedeli za predlog, da bi razglasili za slovenski državni praznik 13. maj kot dan upora proti okupatorju, saj so vsi obrazloženi predlog prejeli. Tedaj so bila zgornja dejstva proti slavljenju 27. aprila jasno navedena. Prav tako je bil jasno razložen domoljubni boj organizacije TIGR in njen prvi oboroženi spopad s fašističnimi okupatorji na ta dan na Mali gori pri Ribnici, ki je bil sploh prvi oboroženi spopad z okupatorji na Slovenskem po kapitulaciji Kraljevine Jugoslavije. V tem boju je padel TIGR-ov vojaški poveljnik Danilo Zelen, ranjen in zajet je bil Ferdo Kravanja, ušel pa je okupatorjem že vklenjeni Anton Majnik.

Soustanovitelj koalicije Demos Vitomir Gros

Takratnim poslancem je bilo razloženo tudi načrtno zamolčevanje, poniževanje TIGR-a in povzročanje krivic njegovim pripadnikom s strani povojnih slovenskih komunističnih oblasti. Razloženo je bilo tudi, da so povojni komunistični oblastniki ves povojni čas razglašali TIGR za teroristično organizacijo, tako kot dveletni vojni zavezniki komunistov fašisti. In končno je bilo tedanjim poslancem razloženo, da so slovenski komunistični oblastniki in partijski veljaki TIGR-ovce načrtno uničevali na vse možne načine, zlasti resnico o njihovem delovanju; njihove uspehe in zasluge pa so si nepošteno, lažnivo, zvijačno in potuhnjeno prilaščali.

Duh pakta Ribbentrop-Molotov je bil še vedno vsajen v slovenskih glavah, ne le partijskih
Nekateri poslanci tedanje slovenske skupščine smo zato pred 30 leti, leta 1991, poskušali prekiniti to slovensko sramoto, slavljenje paktiranja, to je kolaboracije slovenskih komunistov z nacionalsocialisti (nacisti) in posledično s fašisti. Ni nam uspelo, duh pakta Ribbentrop-Molotov je bil še vedno vsajen v slovenskih glavah, ne le partijskih. Zaradi vsega naštetega je bilo večinsko odklonilno stališče tedanjih poslancev, deloma tudi Demosovih, za določitev državnega praznika dan upora proti okupatorju na 13. maj preračunljivo nepošteno.

Upal sem, da bomo letos, po sprejemu praznika upora proti okupatorju 13. maja, vojnim zaveznikom mogli sporočiti veselo novico, da ne praznujemo več od komunistov vsiljenega nam dneva 27. aprila kot praznika zavezništva naših komunistov z vojno navezo sil osi Hitler-Stalin, kajti le to in kolaboracijo komunistov z nacisti pomeni ta razvpiti praznik. Upal sem torej, da nas bodo zmagoviti zavezniki potem mogli in smeli povabiti na vsakoletne slovesnosti praznovanja konca druge svetovne vojne in zmage v njej kot aktivne udeležence, na primer na slovesnost v Normandijo.

Duh kolaboracije komunistov z nacisti je še vedno premočan
A sem se prevaral. Duh kolaboracije komunistov z nacisti je še vedno premočan. Tudi sejanje strahu med nasprotnike te kolaboracije in sejanje laži in obrekovanj proti TIGR-u sta še vedno preveč prisotna med zgodovinsko zavedenimi Slovenci. Pristojni odbor Državnega zbora 4. maja letos ni zmogel dovolj hrabrosti in poštenosti, da bi presekal ta lažnivi pitijski vozel, podredil se je naslednikom komunistične kolaboracije z našimi smrtnimi sovražniki nacisti in ni sprejel predloga Slovenske nacionalne stranke s podporo Vlade RS, da bi uveljavil 13. maj kot slovenski praznik upora proti okupatorju.

Slovenski narod mora spoznati resnico o tem, kdo je bil kolaborant
Zato bo moral slovenski narod čim prej ugotoviti pravo resnico o dveletni medvojni kolaboraciji komunistov z nacionalsocialisti in fašisti, torej o kolaboraciji, ki je nastala veliko prej kot kasnejša, izsiljena zaradi komunističnega nasilja nad slovenskimi ljudmi in nujna za ohranitev slovenskega življa.

Društvo Slovenski Tigr obeležilo prvi spopad z okupatorjem (Foto: Vlada RS)

Tudi bo moral slovenski narod popraviti odnos do TIGR-a, prve protifašistične organizacije v Evropi. Prenehati bo moral klevetati TIGR, češ da so bili njegovi pripadniki teroristi, kot so jih označevali italijanski fašisti v svojih policijskih poročilih in fašističnem tisku ter kot so za njimi do današnjih dni papagajsko ponavljali njihovi vojni zavezniki slovenski komunisti, še zlasti njihovi povojni partijski, boljševiško usmerjeni oblastniki in od njih zavedeni nevedneži. Italijanski fašisti namreč po vseh storjenih predvojnih in medvojnih zločinih niso imeli prav nobene pravice nikogar označevati za terorista, še zlasti ne domoljubov organizacije TIGR, katere glavni cilj je bil upreti se fašističnemu terorizmu in raznarodovanju Slovencev.

Molk o TIGR-u bo treba prekiniti in popraviti zlagano zgodovino
Tigrovcem se bo morala slovenska oblast opravičiti za vse tegobe, ki so jim jih storile njene predhodnice. Predvsem pa moramo biti Slovenci ponosni na TIGR in na njegova dejanja v boju proti fašistom. Evropi in svetu moramo resnico o TIGR-u razložiti in razširiti, kot je to takoj po vojni storil angleški zgodovinar Alan John Percival Taylor. Pobudnikom pravega slovenskega praznika upora proti okupatorju želim vztrajnosti pri teh prizadevanjih in upam, da bodo končno uspeli in Slovence rešili zgodovinske cokle, kolaboracije slovenskih komunistov z nacisti v medvojni nacifašistično- komunistični navezi.

Vitomir Gros