fbpx

[Video] Marjan Podobnik: “Enotnost je imela ključen pomen, da je osamosvojitev Slovenije postala zgodba o uspehu”

Marjan Podobnik (Foto: Nova24TV)

Ta velik zgodovinski cilj nas je povezal in mislim, da je to smer in pot tudi danes. Nič nam ne pomaga, če ena stran reče, jaz sem prepričan, da imam prav, druga stran nasprotuje in potem  v tem konfliktu tečejo dnevi, meseci, leta, priložnosti minevajo, mladi odhajajo v tujino – se pravi, treba je iskati stvari, ki nas povezujejo, zato da lahko potem tudi najuspešnejši tu pri nas izkoristijo te potenciale, v dobro vseh,” je dejal Marjan Podobnik, predsednik stranke SLS in osamosvojitelj. Prav enotnost je bila namreč ključnega pomena, da je osamosvojitev Slovenije postala zgodovinska zgodba o uspehu, te enotnosti pa nam danes žal že kritično primanjkuje. 

V tokratni oddaji Pogovori z osamosvojitelji je beseda tekla o nastanku prve demokratične politične stranke po drugi svetovni vojni, Slovenske kmečke zveze, gost oddaje je bil seveda Marjan Podobnik, ki je bil leta 1988 med člani iniciativnega odbora Zveze slovenske kmečke mladine in soustanovitelj Slovenske kmečke zveze. Ta stranka je na prvih demokratičnih volitvah postala najštevilčnejša poslanska skupina koalicije Demos, izvoljene v takratno skupščino Republike Slovenije. Podobnik je postal vodja te poslanske skupine, leta 1992 pa je postal predsednik stranke, ki je razširila program in se preimenovala v Slovensko ljudsko stranko – njen predsednik je še danes. Kako to, da so bili kmetje tisti, ki so še v enopartijskem sistemu prvi zbrali pogum za politično delovanje, je za začetek zanimajo voditelja oddaje Aleksandra Ranta. “Eden od razlogov je bil gotovo ta, da se lažje izpostavi nekdo, ki ima svoje delo, svoje premoženje in ki živi od svojega, na svojem,” je začel razlago Podobnik. Tako početje je bilo namreč takrat precej tvegano, na centralne komiteju partije so namreč obravnavali ustanovitev Slovenske kmečke zveze in bili v dilemi, kaj narediti z voditelji – bali so se, da bi se vse skupaj preveč razširilo. A dejstvo je, da je bilo treba prevzeti to tveganje in narediti prvi korak. “Sem vesel in ponosen, da smo kmetje in mladi kmečki izobraženci takrat te prve korake naredili,” je dejal Podobnik. Leta 1988 so v iniciativnem odboru pripravljali naslednje korake in Pavle Žakelj je predlagal, da bi naredili zborovanje po vzoru takrat znanih Štihovih večerov. Izbrali so 12. maj, takrat je namreč vnebohod in je bila to praktično edina priložnost, da bi se med tednom kmetje lahko udeležili zborovanja.

Ivan Oman je brez dvoma najbolj karizmatična osebnost, kar jih je kdajkoli premogla Slovenska kmečka zveza in to kar je danes SLS, je Podobnik nadaljeval s pripovedovanjem. “Brez dvoma je bil človek, ki je s svojim pristopom odločilno prispeval, da smo že na samem začetku postali tako množični – zelo hitro smo prišli do 10 tisoč članov,” je opisal osebnost Omana, ki je postal prvi predsednik Slovenske kmečke zveze. Oman je bil tudi član predsedstva, prepričljivo izvoljen na prvih demokratični volitvah in tudi edini član predsedstva, ki se je odločno uprl razorožitvi – prav pred dnevi smo se spominjali tridesetletnice tega žalostnega, za mnoge tudi nečastnega dejanja, ki bi pravzaprav lahko usodno ogrozilo slovensko osamosvojitev. Podobnik obžaluje, da Slovenija ni imela več takih judi, kot je bil Ivan Oman. “Demos je bil velik povezovalni projekt,” je v nadaljevanju poudaril Podobnik in dodal, da delajo veliko napako tisti, ki ga skušajo prikazati kot desni ali pa desnosredinski projekt.  Demos je namreč uspel ravno zato, ker je šlo za povezovalni projekt, ker je šel čez sredino. Stranka SDZ pa tudi Zeleni Slovenije, sta bili na primer prej levosredinski stranki kot pa desni. A kljub različnosti strank, so imeli nekaj ciljev popolnoma enotnih dogovorili so se, da je skupen temeljni cilj, da izpeljejo osamosvojitev Slovenije. Tako so tudi k osamosvojitvi pristopili povezovalno, kar je bilo odločilno, da  je nato tudi velika večina strank in posameznikov leve strani, takratne opozicije, v odločilnem obdobju enotno podprla naj se podpre samostojnost Slovenije na plebiscitu. Zato ker so enotno pozivali na plebiscit, je bila tudi tako velika udeležba, prav zaradi enotnosti je bila to tudi zgodba o zgodovinskem uspehu. “Ta velik zgodovinski cilj nas je povezal,” je poudaril Podobnik.

Foto: Nova24TV

“Ali ste v svojem političnem programu črpali iz bogatega političnega pedigreja, ki ga ima redkokatera slovenska stranka,” je zanimalo voditelja oddaje. Slovenska ljudska stranka je namreč obstajala že v preteklosti, bila je celo ena najmočnejših strank v tem prostoru. Slovenska ljudska stranka bo naslednje leto slavila 130-letnico, če bodo razmere dopuščale, se pripravlja tudi večja prireditev. “To je bila stranka, ki je Slovence vodila v najzahtevnejših obdobjih in to uspešno,” je izpostavil predsednik stranke SLS. Stranka SLS je od svoje predhodnice je seveda posvojila nekatera temeljna stališča, kot so spoštovanje naroda, podpora slovenstvu in slovenski kulturi, podpora delu, družini, krščanskim vrednotam ter zavzemanje za neko svobodno podjetniško iniciativo. Po drugi strani pa so prevzeli tudi  del krščansko-socialne misli , ki jo je poosebljal dr. Miha Krek. Ta misel je bila pri nas manj prisotna, ker se je, posebej po osamosvojitvi, kar vse enačilo, kot da gre za socialiste in komuniste. Ime krščanski socialisti je bilo zaradi dogajanja med drugo svetovno vojno diskreditirano. Marsikdaj so se ljudem iz tega kroga delale tudi krivice. Podobnik je tu omenil pisatelja Borisa Pahorja, ki se mu resnično težko kaj očita, saj je preživel prav vse totalitarizme.  Krščansko-socialni dimenziji je treba dati tudi v družbi ustrezno težo, tudi danes bi morali imeti med klasičnim podjetništvom in zadružništvom neko pravo razmerje, tako kot ga imajo v večini najuspešnejših držav. A pri nas zadružništvo predvsem poudarja stranka Levica, kar pa daje zadružništvu neko negativno konotacijo, saj ima Levica v svojem programu protiustavno dikcijo, češ da bi podprli nacionalizacijo – tako da bi delovanje te stranke prav gotovo morali problematizirati.

Trideset let kasneje – kje smo?
Z osamosvojitvijo je bil postavljen osnovi temelj, da smo po stoletjih in stoletjih želja prišli do tega, da lahko sami odločamo na svojem. Hitro se je sicer pokazalo, da ta naša večstoletna zgodovina, ko smo bili vedno odvisni od nekoga drugega, v bolj ali manj podrejenemu položaju, ni neka najboljša popotnica za samostojno in državotvorno držo, ko dobiš priložnost, da se enakovreden v skupnosti neodvisnih držav. “Veliko stvari se je žal odvilo v napačni smeri – recimo to, da se je izpeljala ta tajkunizacija, da je prišlo do načina vodenja postopkov pri največjih stvareh, kot je bila na primer privatizacija družbenega premoženja, da se ni z ustrezno zakonodajo ustrezno zaščitilo – to je velika napaka,” je opozoril Podobnik. To obdobje ga je naučilo, da ne glede na to, ali smo si programsko sorodni ali pa tudi različni, da je treba poskušati prepoznati v sočloveku, da skuša narediti nekaj dobrega za Slovenijo. Poiskati je treba način za sodelovanje – kajti le sodelovanje različnih omogoča, da se potem dejansko skupaj odloča za najboljše, za najbolj kompetentne, da vodijo našo državo. “To je tisto, kar danes najbolj manjka,” je bil prepričan Podobnik, ki je poudaril, da imamo odlično vlado, številne odlične ministre, usposobljenega predsednika vlade – za katerega je škoda, da ni evropski komisar, ker v evropski komisiji manjka ljudi, ki bi imeli sposobnosti našega predsednika vlade. Po drugi strani imamo pa tudi kar nekaj ljudi, ki so na različnih strokovnih področjih, ki so levosredinsko usmerjeni in se ne želijo niti približevati, niti angažirati, niti umazat za to trdo politiko,” je opozoril tudi na nekaj ključnih problemov.

Dajmo možnost, da vsak spoštuje svoje in priznanje vsakemu, ki si ga zasluži – ne glede na to, od kod prihaja
Predsednik stranke SLS je še izpostavil, da nam tujci zavidajo marsikaj, po drugi strani pa ne morejo verjeti, da se v Sloveniji do te mere “preklamo”, da to ve pol sveta. Dejstvo je, da trda opozicija izvaža te notranje konflikte na mednarodno področje, s ciljem da oslabi vladno skupino, pa ne glede na to, da s tem diskreditira tudi Slovenijo pred začetkom predsedovanja svetu EU – kar je po besedah Podobnika povsem nesprejemljivo. Je čas za ta sredinski ljudski preporod zdaj ob 30. obletnici, je še zanimalo voditelja oddaje. “Verjamem, da je čas za to, da pride do preporoda iniciativ, ki povezujejo,” je bil v svoj odgovor prepričan Podobnik. Dejal je, da je zelo vesel, da bo dr. Ernest Petrič kandidiral za gibanje Povežimo Slovenijo, tudi on je namreč dejal, da upa, da bodo dobile glasove na volitvah tiste stranke, tiste liste, ki povezujejo. V tem smislu so optimisti in ob tem ponujajo platformo tudi tistim, ki želijo ostati neodvisni, in tako lahko kot posamezniki popolnoma enakovredno kandidirajo.

Sara Bertoncelj