fbpx

Afera na vidiku: Skrb za dediščino ali zgolj za lastne interese?

Maribor (Foto: STA)

Vse kaže, da se v povezavi z mariborsko enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine obeta lepa afera, ki pa je nemara le vrh ledene gore, kajti slovenski javnosti je malo znano, kakšna moč se združuje v tej inštituciji in kakšne so možnosti njene zlorabe. 

Tokrat razkrivamo, kako je zaposleni arhitekt v mariborski enoti Miran Krivec tudi solastnik arhitekturne družbe Styria, ki je bila do konca aprila letošnjega leta tudi solastnik družbe Styria arhitektura. 24. aprila letošnjega leta se je Styria iz družbe Styria arhitektura umaknila,  očitno so zaznali, da so se na ministrstvu za kulturo začeli zanimati za to nenavadno povezavo in posledično favoriziranje družbe Styria arhitektura ter nagajanjem drugim arhitekturnim birojem.

 

Zaposlenemu na mariborskem Zavodu za varstvo kulturne dediščine Miran Krivec je 10-odstotni lastnik družbe Styria, preostanek je v lasti družine Mišič, Davida in Timoteja. Styria d.o.o je v času, ko Erar beleži transakcije različnih podjetij s proračunskimi uporabniki, imel prometa v višini  800 tisoč evrov. Največ je Styria dobila plačano od univerze v Mariboru, kar več kot polovico teh prihodkov, to je skoraj 470 tisoč evrov.

Styria je bila 8-odstotni lastnik družbe Styria arhitektura, preostanek pa je imel David Mišič, tudi solastnik Styrie. 24. aprila pa so zaradi Krivca hoteli te sledi prekriti in je Styria izstopila iz lastništva, delež Styrie pa je v Styria arhitekturi prevzela Čedomira Mišič. Styria arhitektura je s posli z različnimi proračunskimi uporabniki ustvarila  v zadnjih desetih  letih za več kot 2,6 milijona evrov prihodkov, največ z nacionalnim inštitutom za biologijo (več kot 332 tisoč evrov), srednjo šolo za gostinstvo in turizem Maribor  (228 tisoč evrov) in z univerzo v Mariboru (dobrih 200 tisoč evrov). Mišiči so samo z univerzo v Mariboru prek njihovih dveh arhitekturnih podjetij v zadnjih letih prejeli več kot 670 tisoč evrov.

Seveda ta primer, ki zagotovo ni edini, postavlja vrsto vprašanj, na katera bomo v prihodnje poskušali poiskati odgovore. Prvič, kdo je dovolil tovrstno prakso Krivca, kaj in koliko je o tem vedel nadrejeni Srečko Štajnbaher, vodja mariborske območne enote ZVKDS, in kaj pravi protikorupcijska komisija? Drugič, koliko je bilo primerov, ko so zaradi favoriziranja Styrie in Styria arhitekture izpadli drugi arhitekturni biroji, pri tem je treba pretresti tudi razpise in razpisne dokumentacije. In končno, koliko je primerov, ko so bila razna soglasja uradnikov, to je “varuhov” dediščine, izdana le takrat, ko je bil v igri pravi arhitekt in prava arhitekturna hiša in ko so jasne sledi, da so v ozadju že izbrani izvajalci in dobavitelji.

Demokracija