Foto: sta
Oporoke na Primorskem se ne izgubljajo slučajno, ker je taka dejavnost širše zastavljena organizirana in kriminalna ter se izvaja vseskozi že od leta 1945. Kljub temu, da anomalija oporok zadeva veliko slovenskih sodišč pa ni nikogar, ki bi izvedel nadzorno funkcijo.
S problemom “založenih” oporok se ne želi ukvarjati nihče, saj se verjetno bojijo poraznega in katastrofalnega delovanja slovenskih sodišč, ki so “na celi črti” delovala nekorektno in protizakonito. Branko Masleša, predsednik Vrhovnega sodišča, pa kljub očitkom zatrjuje, da je “Slovenija v marsikaterem pogledu lahko zgled državam Sveta Evrope na področju informatizma.”
Po navedbah naj bi organizirana dejavnost v primeru oporok v občinah Piran, Koper in Izola bila popolnoma kriminalna, saj naj bi bila zemljiška knjiga in geodezija na Primorskem bila čisti ponaredek, oškodovanci pa se ne morejo obrniti na nikogar. Nihče namreč ne želi opravljati nadzorne funkcije.
Če je v zakonu, da oporoke hrani le sodišče, ima tudi neko verodostojnost, ki jo mora dajati državljanom. Logično bi moralo biti, da bi hramba bila taka, da bi lastnino povrnila. Sodišča pa bi morala hraniti oporoke tudi tako, da bi zagotovila pravno zaščito državljanov.
Ilegalen promet z nepremičninami
Pri preiskavi vzroka, zakaj oporok ni na njihovem mestu, se je ugotovilo, da so se pod isto opravilno številko vodile druge – ponarejene oporoke. S tem so dosegli, da se je izvajal promet z nepremičninami in se je pridobilo ogromno protipravnega premoženja. Posledično je bila dejanskim lastnikom torej storjena ogromna škoda.
Ogoljufani občani ostali brez opravičila
Oškodovanci so v tem primeru ostali brez moči, saj ni nikogar, na katerega bi se lahko obrnili v vseh navedenih goljufijah, pri katerih so ostali brez dediščine, ki jim je pripadala preko spisanih oporok. Kdo in kako se vo za dejanja prevzela odgovornost, še ni znano, smo pa vprašanja poslali na Ministrstvo za pravosodje in sodišča na Primorskem, in sicer nas zanima, kateri nadzorni organ so namestili, da bo preveril realno stanje oporok ter kdo bo odgovarjal za kriminalna dejanja. Odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli, zato ga bomo objavili takoj, ko ga bomo dobili
Odziv ministrstva na obtožbe
Iz ministrstva pa so sporočili, da njihovi ukrepi v zvezi s problematiko nerazglašenih oporok gredo v dveh smereh – ena je preučitev normativnih okvirjev, druga pa v neposredni relaciji do ukrepov sodstva. Vrhovno sodišče je samoiniciativno izvedlo primerne ukrepe. Med drugim je Odbor za pravosodje predlagal, da Vrhovno sodišče skupaj s Sodnim svetom in Ministrstvom za pravosodje na podlagi izdelane analize nerazglašenih oporok v sodni hrambi, v treh mesecih od sprejema tega sklepa, poroča o izvedenih ukrepih za preprečitev nastanka tovrstnih primerov v bodoče, v primeru, da analiza izkazuje izrazita odstopanja pri posameznem sodišču, pa tudi o ukrepih v relaciji do predsednikov teh sodišč.
V zvezi s vprašanjem o povračili škode oškodovancem pojasnjujemo, da je eden od predlaganih sklepov Odbora za pravosodje tudi, da Vrhovno sodišče v sodelovanju z Državnim pravobranilstvom in Ministrstvom za pravosodje v izogib pravdnim postopkom, v treh mesecih od sprejema sklepa, izoblikuje kriterije za morebitno sklepanje izvensodnih poravnav v teh primerih.
Ministrstvo na obtožbe o zlaganosti primorske zemljiške knjige ni želela komentirati, saj jim navedbe niso znane, pa tudi sicer ministrstvo v zvezi z domnevnimi kaznivimi dejanji nima pristojnosti.
K. Ž.
