Predsednik vlade Janez Janša je danes na povabilo predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) akademika Petra Štiha obiskal omenjeno institucijo, kjer se je srečal z vodstvom. Sogovorniki so v pogovorih spregovorili predvsem o zgodovini in poslanstvu SAZU, njenih nalogah in aktivnostih. Prav tako pa so nekaj besed namenili epidemiji koronavirusa in delovanju omenjene institucije v tem času.
SAZU je najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova, ki je avtonomna in ki med drugim obravnava temeljna vprašanja znanosti in umetnosti, sodeluje pri obravnavi splošnih družbenih in gospodarskih vprašanj, podpira znanstvene, kulturne in umetnostne dejavnosti vseh delov slovenske narodne skupnosti, pa tudi razvija mednarodno sodelovanje na področju znanosti in umetnosti. SAZU je institucija, ki deluje že 84 let, in ima redne, izredne, dopisne ter častne člane. Predsednik SAZU, akademik Peter Štih je v pogovorih izpostavil mednarodno vpetost SAZU, pri čemer je dejal, da imajo sklenjenih 45 dvostranskih sporazumov o sodelovanju, na podlagi katerih poteka tudi izmenjava znanstvenikov.
Vodstvo SAZU je izpostavilo tudi svoje delovanje v času epidemije koronavirusa, pri čemer je akademik Štih poudaril izjavo s pozivom k solidarnosti vseh v času krize in trikratni poziv SAZU k cepljenju. Pogovori so potekali tudi o spravi, pri čemer je akademik Štih spomnil na izjavo o spravi, ki jo je SAZU izpostavil v preteklem letu. Na sestanku s predsednikom vlade so spregovorili tudi o skrbi za slovenski jezik, ki je temeljni izraz naše identitete, prav tako pa so sogovorniki pozornost namenili demografskim izzivom. Hitrost staranja v Sloveniji je namreč med največjimi v Evropi in demografija bo izziv za vse narode v prihodnje. Pogovor pa je tekel tudi o etičnih vidikih uporabi umetne inteligence. Predsednik vlade Janez Janša je v imenu vlade izrekel zahvalo za podporo znanosti in za podporo ukrepom, temelječih na znanosti v spopadu z epidemijo koronavirusa.
Predsednik vlade je na praznik svetih treh kraljev sprejel kolednike
Premier je na praznik svetih treh kraljev sprejel kolednike iz župnije Zreče, predstavnike Misijonskega središča Slovenije in ravnatelja MSS Matjaža Križnarja. Kolednikom se je zahvalil za obisk, za ohranjanje tega lepega slovenskega krščanskega običaja in za pomoč kolednikov tistim, ki so pomoči potrebni. Zahvalil se je tudi slovenskim misijonarjem, ki so v stoletjih po celem svetu ne samo širi krščanstvo, ampak tudi pomagali ljudem, kar počnejo še danes. Prav tako se je zahvalil ravnatelju Misijonskega središča Slovenije, ki s svojimi sodelavci zbira finančna sredstva in tako pomaga slovenskim misijonarjem. Janša je ob tem spomnil, da je kot znak spoštovanja do slovenskih misijonarjev pred letom dni Petra Opeko, misijonarja slovenskega rodu, ki deluje na Madagaskarju, in njegovo humanitarno organizacijo Akamasoa predlagal za Nobelovo nagrado za mir za leto 2021. “To kar je Peter Opeka naredil na Madagaskarju izpričuje to, da se da. Njegovo delo poznajo mnogi voditelji po Evropi in svetu. Prav tako po celem svetu cenijo delo drugih slovenskih misijonarjev.” Ob tem je dejal, da bodo nominacijo Petra Opeke za Nobelovo nagrado za mir še ponovili.
Koledniki po koledniški pesmi in voščilu tradicionalno zaprosijo za pomoč otrokom iz dežel, kjer delujejo slovenski misijonarji
Koledovanje je običaj, ko koledniki od božiča do praznika svetih treh kraljev obiskujejo hiše in različne institucije ter s pesmijo – kolednico oznanjajo veselo oznanilo in voščijo srečo ter zdravje. Letošnja koledniška akcija bo namenjena gradnji dodatnih učilnic na Madagaskarju, kjer deluje misijonar Janez Mesec; gradnji sanitarnih prostorov v Etiopiji, kjer deluje misijonarka Polona Dominik; zidavi novih hiš v Albaniji, kjer deluje misijonarka s. Vida Gerkman; gradnji sanitarij in opremi za knjižnico v Mozambiku, kjer deluje misijonarka s. Zvonka Mikec; obnovi otroškega igrišča v Kazahstanu, kjer deluje misijonar p. Miha Majetič; gradnji dodatnih razredov v šoli za predšolske otroke na Madagaskarju, kjer deluje misijonar Anton Kerin; gradnji I. stopnje osnovne šole v Senegalu, kjer deluje misijonarka Polona Švegelj; ter obnovi cerkve sv. Polikarpa v Turčiji, kjer deluje nadškof Martin Kmetec.
Sara Bertoncelj