fbpx

Ker Golobova vlada bije vojno s srednjim razredom in vztraja pri nižjih plačah, je bil vložen predlog za razpis posvetovalnega referenduma

Foto: Montaža Demokracija

V času ohlajanja svetovnega gospodarstva smo priča visoki inflaciji, energetski krizi in zapleteni geopolitični situaciji, po zaslugi vlade Roberta Goloba pa smo tudi edina država v Evropski uniji, kjer oblast predlaga višje davke in močno znižuje plače zaposlenim. Največji pritisk je na srednji sloj, kot da bi si vladajoči želeli, da ta povsem izgine. Zaradi nerazumnega obnašanja je na okopih opozicija, opozicijska stranka NSi pa je sedaj v Državni zbor  RS vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu predloga novele zakona o dohodnini.

Golobova vlada želi na vsak način izničiti zakon o dohodnini, sprejet med vlado Janeza Janše, čeprav bi ta pomenil višjo plačo za vse. Gibanje Svoboda kot tudi tako imenovani KUL-ovci so pred volitvami zatrjevali, kako naj bi jim šlo za dobrobit ljudi, praksa pa odraža nekaj povsem drugega.

Zaradi davčne reforme Janševe vlade bi zaposleni že letos čutili en del razbremenitve, ki bi je ta prinesla: tistim s povprečno plačo na letni ravni 250 evrov, prihodnje leto 500 evrov, naslednje 750 evrov, v končnem letu uveljavitve reforme pa 1.000 evrov: to bi pomenilo, da bi ena plača več ostala v žepu, če reforma ne bi šla v nos Golobovi vladi. Pri zakonu o dohodnini Golobova vlada želi znižati splošno olajšavo (iz 5.500 na 5.000, v sosednji Avstriji ta znaša denimo 11.000 evrov), ki je namenjena temu, da pokrije nujne življenjske stroške, ta znesek pa temu primerno ni obdavčen. Po prepričanju Golobove vlade je za pokritje nujnih življenjskih stroškov dovolj 5.000 evrov letno ali 416 evrov mesečno (v Avstriji so to ocenili na 917 evrov).

Ker se po predlogu Golobove vlade postopnost ustavi na 5.000 evrih, to pomeni 180 milijonov več prihodkov iz dohodnine. Zaposlenim bo tako v žepu ostalo 180 milijonov evrov manj. Manj pa bo v žepu ostalo tudi na račun drugačnega modela pri poslovni uspešnosti, ker bodo normiranci bolj obdavčeni. Čeprav koalicijska Levica z Luko Mescem na čelu zavaja, kako naj bi prek dohodnine steklo manj denarja v proračun, pa je resnica taka, da ga bo priteklo 50 milijonov evrov več, in to navkljub Janševi davčni reformi, ki je zaposlenim omogočila nižje davke!

Premier Robert Golob (Foto: STA)

Ljudje naj sami odločijo, če želijo dati manj državi in več obdržati zase
Podjetjem in zaposlenim se bo po vladnem predlogu povprečna plača glede na veljavni zakon za leto 2023 neto plača znižala za 130 evrov letno. Kot da cene hrane ne gredov nebo, vlada predlaga še dvig stopnje dohodnine od najemnin s 15  na 25 odstotkov, kar pomeni, da bodo vse, ki so prisiljeni živeti v najemu, doletele še višje najemnine. S tem se izvaja pritisk na najranljivejše.

Poslanci opozicijske NSi so se po poročanju STA odločili, da v znak nestrinjanja s stališči vlade vložijo predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu predloga novele zakona o dohodnini, s katero bi zvišali olajšave za vzdrževane družinske člane. Ta je sicer na dnevnem redu četrtkove izredne seje, saj želi Golobova vlada na škodo tistih, ki so v naši družbi najproduktivnejši, narediti prostor za obravnavo svoje novele zakona o dohodnini. V NSi poudarjajo, da “njihov predlog odpira pomembna konceptualna vprašanja usmeritve naše družinske politike ter konkretna vprašanja glede načina izboljšanja položaja družin v zaostrenih razmerah. Zato predlagajo, naj se o njem odloča na referendumu”.

V NSi so kritični, ker Golobova vlada s svojim predlogom kaznuje najproduktivnejši sloj, ki s svojim trdim delom in pridnostjo zasluži in vplačuje v našo skupno blagajno. Slovenska podjetja po njihovih besedah potrebujejo stabilno poslovno okolje, na katerega se lahko zanesejo. Še posebej sedaj pred izredno težkim obdobjem. “Vlada pa v tem času spreminja ureditev dohodnine. In to na slabše. Poleg podjetnikov pa bo s to davčno reformo veliko izgubil produktivni srednji razred,” je izpostavil poslanec Jernej Vrtovec, ki je med drugim izrazil prepričanje, da se na račun vladnega predloga na gospodarsko ohlajanje pripravljamo kot socialistična republika Slovenija. “V NSi na to ne pristajamo”. Ker je inflacija močno zarezala v slovenske družine, torej na tiste, ki vsak dan plačujejo energente in vsak dan potrebujejo nujno potrebne življenjske storitve, se je NSi zavzela za povečanje razpoložljivega dohodka slovenskih družin prek znižanja davčnih obremenitev.

Predsednik stranke NSi Matej Tonin in poslanec Jernej Vrtovec (Foto: STA)

“Golobova koalicija in vlada RS od začetka mandata načrtno odpravljata dobre odločitve prejšnje vlade. Spremljamo revanšizem, ko se odpravljajo odločitve in zakoni, ki so bili sprejeti v prejšnjem mandatu in ki pomenijo dodano vrednost za vsakega med nami,” je v zvezi z delovanjem Golobove vlade na današnji novinarski konferenci, kjer so spregovorili o številu zbranih podpisov proti škodljivim zakonom Golobove vlade, izpostavil poslanec stranke SDS Zvonko Černač. 157.138 podpisov za referendume zaradi nasprotovanja politizaciji javne RTVS, ukinitvi dolgotrajne oskrbe in bohotenju birokracije kaže, kaj si ljudje mislijo o “plesu po taktu Svobode”. Bodo ljudje na referendumu povedali, da bi raje dali manj državi in imeli več zase? Glede na to, da vladajoči posluha za večino navadnih državljanov nimajo, čeprav koeficient vseh življenjskih potrebščin raste, je težko pričakovati, da bodo ravnali sebi v škodo. Preživeti je vendarle treba, večina pač nima sreče kot naš premier, ki je bil deležen bogate nagrade v višini skoraj dveh milijonov evrov.

NK poslanske skupine SDS o zbranih podpisih za tri zakonodajne referendume (Foto: STA)

Sara Kovač