fbpx

Nekdanja notranja ministra opozarjata: Zaprtje nekaterih poti za migrante pomeni, da lahko Slovenija postane migrantski žep

Nekdanja ministra za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak in Aleš Hojs (Foto: STA)

Prenehajmo biti talci teh tujih in zasebnih nevladnih organizacij, ki organizirajo poti, promet, transport in migracijsko politiko,” je dejal Matteo Salvini, ki se je s problematiko nezakonitih migracij ukvarjal že kot notranji minister in napovedal, da Italija ne bo več evropsko begunsko zatočišče. Nova italijanska vlada Giorgie Meloni je že pred časom napovedala, da si bo odločneje prizadevala, da bi ladjam z migranti preprečila, da izplujejo iz severne Afrike v smeri proti južni Italiji. “Reševanje ljudi in humanitarne akcije so pomembni, a storili bomo vse, da bi preprečili nevarno pot čez morja, ki se pogosto konča tragično,” je dejal novi italijanski notranji minister Matteo Piantedosi. V Italiji so tako v petek sprejeli ukrep, ki formalizira zaprtje pristanišč za ladje z migranti.

Nova italijanska vlada je v petek sprejela ukrep, ki formalizira zaprtje njenih pristanišč za ladje z migranti, ki jih vodijo nevladne organizacije – več kot 1000 migrantov naj bi obtičalo na štirih ladjah evropskih dobrodelnih organizacij v Sredozemskem morju. Humanity 1 in Rise Above, ki ju vodita ločeni nemški humanitarni skupini, sta zaprosila za dovoljenje za pristajanje v italijanskih pristaniščih, notranji minister Matteo Piantedosi pa je dejal, da bo Humanity 1, ki ga vodi nemška organizacija SOS Humanitarian, v italijanskih vodah lahko le toliko časa, da se izkrcajo mladoletniki in ljudje, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč. Ukrep je bil odobren, potem ko sta Nemčija in Francija pozvali Rim, naj migrantom zagotovi varno pristanišče, in navedli, da bosta sprejeli nekaj migrantov, da Italija ne bo sama nosila bremena. Nova italijanska vlada vztraja, da morajo države, pod zastavo katerih plujejo dobrodelne ladje, sprejeti migrante.

Minister za infrastrukturo Matteo Salvini je v videu na Facebooku pozdravil novo direktivo in zapisal: Končno nazaj k obrambi meja in zakonov naše države.  “Prenehajmo biti talci teh tujih in zasebnih nevladnih organizacij, ki organizirajo poti, promet, transport in migracijsko politiko,” je dejal Salvini in dodal, da bodo kot vedno zagotovili reševanje in pomoč, tujim nevladnim organizacijam pa prepovedujejo postanek v italijanskih teritorialnih vodah. Nevladne organizacije so sodbi ostro nasprotovale in dejale, da je Italija po pomorskem pravu dolžna reševati ljudi v stiski – kar seveda drži pri zakonitem prevozu in dejanski stiski – to je potrdil tudi strokovnjak za pomorsko pravo dr. Miha Pogačnik. V tem primeru pa je treba opozoriti, da ne gre za stisko oziroma če že gre, je ustvarjena umetno. Stiska na morju se zgodi, ko plovilo preseneti neurje, udari strela, se pokvarijo motorji – dotični ilegalni migranti pa po pravilih niti ne bi smeli biti na teh ladjah. Če nekdo vkrca nezakonite migrante na plovilo, ob tem verjetno tudi zasluži, in jih pripelje na obalo Italije, se tega pač ne more šteti za stisko na morju. Tudi zato, ker se lahko ladja kadar koli obrne in se vrne, od koder je prišla. A to jim očitno ni v interesu, saj ladje pred italijansko obalo krožijo že kakšna dva tedna. Bodo naslednjič srečo poskusili v Kopru?

Že sama napoved zaprtja pristanišč je znižala število ilegalnih migrantov
Napoved italijanske vlade, da bo zaprla pristanišča, je po besedah nekdanjega notranjega ministra dr. Vinka Gorenaka že sprožila odzive v svetu, od koder ilegalne migracije prihajajo – podobno kot je sprožila odzive izjava Roberta Goloba, da bomo v Sloveniji podirali ograjo – le da gre za odzive v obratnem smislu. “Ko je Salvini še kot notranji minister pred leti napovedal, da bodo zaprli pristanišča za ladje z ilegalnimi migranti, je samo njegova napoved znižala število ilegalnih migrantov za več kot polovico,” je spomnil Gorenak in pojasnil, da sporočila danes hitro pridejo naokoli tudi do tistih, ki se ukvarjajo z ilegalnimi migracijami, in do tistih, ki se gredo ilegalne migracije. Napoved italijanske vlade po Gorenakovi oceni pomeni, da se bo tok ilegalnih migracij znižal – vsaj po morski poti v Italijo, hkrati pa bodo okrepljene vse tiste poti, ki so še odprte. Na primer poti do Slovenije, kjer smo pravzaprav povedali, da so pri nas dobrodošli. Pritisk lahko – poleg balkanske poti – torej pričakujemo še na Grčijo, Španijo in Francijo.

Slovenija bi v naslednjih mesecih lahko postala migrantski žep
“Kot se je predvidevalo, so z novo italijansko vlado nastopile tudi drugačne razmere oziroma drugačna politika glede nezakonitih migrantov
,” je komentiral nekdanji notranji minister Aleš Hojs, ki je napovedal, da bo Italija v naslednjih dneh še intenzivneje zapirala možnost neposrednih izkrcavanj migrantov, ki jih nemške ladje vozijo v italijanska pristanišča – kar bo še dodatno okrepilo tenzije in napetosti na evropskem političnem parketu med obema državama. Obenem pa je nova italijanska politika po mnenju Hojsa tudi slab znak za to, kar počne naša aktualna vlada. “Oziroma dober znak, ker smo nekateri že ves čas opozarjali, da je to nezakonito spuščanje migracij skozi Slovenijo v Italijo tisto, čemur se bo italijanska država v naslednji fazi zagotovo uprla,” je dejal Hojs in nadaljeval: “Tako kot smo mnogi opozarjali, je bilo odstranjevanje ograje na naši južni meji sila kratkovidno in seveda neprimerna politična odločitev, ki pa lahko rezultira v to, česar se mnogi bojimo – da bi v naslednjih mesecih Slovenija lahko postala migrantski žep, ko bodo enkrat na italijanski strani mejo varovali še intenzivneje.” Lahko se zgodi, da bodo potem vsi migranti ostali v naši državi, kar potencialno pomeni velike varnostne rizike oziroma si niti ne znamo predstavljati, kaj vse lahko to potegne za sabo. Trenutno gre še vedno večina migrantov po najkrajši možni poti skozi Slovenijo naprej v druge države, tudi v Italijo. Italijanske oblasti so s tem seznanjene in vprašanje je, koliko časa bodo to še tolerirali.

Migranti lahko azilni dom kadar koli zapustijo – zaenkrat se večina iz Slovenije odpravi naprej
Na področju ilegalnih migracij je bilo v Sloveniji najhuje leta 2000, ko je slovenska policija prijela približno 35 tisoč ilegalnih migrantov, kar je bil rekord. Ob tem je treba upoštevati, da policija zabeleži 15, mogoče 20 odstotkov dejanskega stanja. Letos se bližamo že številki 20 tisoč – kar pomeni, da se s hitrimi koraki bližamo rekordnemu letu 2000. Ob tem je treba še pojasniti, da je pri vstopu ilegalnih migrantov v državo evropska zakonodaja jasna. Če migrant izrazi potrebo po azilu, je policist dolžan opraviti razgovor, s katerim se ugotovi, ali je oseba resnično upravičena do azila. Če se izkaže, da je, se migranta napoti  v azilni dom, ki pa je seveda odprtega tipa – gre bolj za hotel kot za zapor – torej lahko migranti azilni dom zapustijo kadar koli. Če policija ugotovi, da oseba ni upravičena do azila, pa gre migrant v policijski zapor v Postojni, od koder se ga vrne nazaj v izvorno državo. Doslej je Slovenija imela srečo, da migrantom ni bila ciljna destinacije, vendar naša država sedaj vse bolj postaja prav to.

Sara Bertoncelj